Krakovski gozd, 20.03.2016

Tokrat nas je pot, v organizaciji MDO Kamniško Bistriškega območja, zanesla do Kostanjevice na Krki kjer smo se peš podali po starem delu mesta na otoku. Mestece ponuja zanimivo arhitekturo okoli njega pa prekrasne poglede na reko Krko in bujno naravo ob njej.
Zatem smo se zapeljali do izhodišča poti v Krakovski gozd. Preobuli smo se v bojno opremo (»gumijaste škornje«) katere hribolazci nismo ravno vajeni, kvečjemu za opravila doma na vrtu. Na začetku nas je čakal najvišji vzpon ampak dobre tri metre višinske razlike smo vsi, utrjeni gorniki, premagali brez težav. Čez sam gozd poteka ozka potka, ki je v celoti lepo označena. Od vodičev smo ob lahnem sprehodu izvedeli marsikatero zanimivost in spoznali kako novo cvetlico. Tudi ljubitelji žabic so prišli na svoj račun. Nekateri predeli poti so precej močvirnati zato so gumijasti škornji prišli še kako prav. Na koncu ogleda Krakovskega gozda smo na kratko smeli pokukati še v sam pragozd kjer rastejo več stoletni hrasti.
Za piko na i smo se zapeljali na obronke Gorjancev kjer smo se v zidanici dodobra naužili njihovih dobrot.

Besedilo: Matjaž Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec

Kofce, 13.03.2016

Pohoda na Kofce se je kljub obilici snega in po vrhu začinjenega z močnim vetrom udeležilo osem pohodnikov in ena neustrašna pohodnica. Začetek poti je bil iz Jelendola, ki je bila z vsakim metrom višje bolj zasnežena. Nekaj časa je pot še bila shojena od predhodnikov v nadaljevanju pa je prvi v vrsti utiral gaz vse do koče na Kofcah. V koči nas je krušna peč pošteno ogrela in hrana napolnila naše želodčke, da se je bilo lažje vrniti nazaj v dolino.

Besedilo: Matjaž Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec

Zbor Škrjančkov, 22.01.2016

V petek 22.01.2016 smo imeli zbor Škrjančkov pri Gorjanu na Gori, kjer se nas zbere vsako leto več pohodnikov, letos 45. Najprej smo pregledali realizacijo pohodov in prireditev v preteklem letu, ter se seznanili z delovanjem Škrjančkov. Pred večerjo smo podelili priznanja Škrjančkom za opravljene pohode na Šenturško goro, ki jih je podelil predsednik PD Zoran Sodnik. Nato je sledil srečolov, katere dobitke prispevajo razni sponzorji in nekateri Škrjančki. Ob dobri kapljici in sladkimi dobrotami, ki jih je prispeval ženski del Škrjančkov, je žvrgolenje Škrjančkov trajalo še dolgo v noč.

Besedilo: Franc Drolec

Od jaslic do jaslic, 26.12.2015

Na dan samostojnosti in enotnosti ali na Štefan dan smo Škrjančki organizirali pohod od jaslic do jaslic. Pri Okrepčevalnici Marički v Zalogu se nas je zbralo do sedaj za ta pohod rekordnih 53 pohodnikov iz petih občin (Komendske, Kamniške, Mengeške, Cerkljanske in Vodiške). Po kavici in okrepčilu smo iz Jurčkove dobrave krenili po komendski poti ali čez skalo, kjer je bilo postavljenih do Šenturške gore 6 jaslic, katere smo postavili člani sekcije Škrjančki. Na Šenturški gori smo se ustavili v gostišču Pavlin, kjer smo se zopet malo okrepčali in ob igranju harmonike domačega Miha zapeli in zaplesali. Pot smo zakrožili po Zaloški smeri, kjer smo ob poti imeli postavljenih še pet jaslic. Pot smo zaključili zopet pri Marički, kjer smo imeli pripravljeno malico in v veselem vzdušju ostali do poznega popoldneva.
Zahvala fotografu Petru Blejcu, ki je vso pot spremljal in dokumentiral in Rudiju Ocepku, ki je fotografiral vse jaslice ob poti.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Rudi Ocepek

Sveti Ambrož, 15.11.2015

V spomin na pokojne planince in v zahvalo za varen korak v gore je bila maša v cerkvi Sv. Ambroža pod Krvavcem že dvaindvajset let zaporedoma. Mašo je 15. novembra ob 13. uri obiskalo 30 planincev, ki jo je daroval naš rojak, prošt Jožef Lap in bil vesel povabila. Občestvo je z izbranimi besedami nagovoril, kako pomembno je, da živimo ljubezen do narave, stvarstva, medsebojno ljubezen in do vseh ljudi ter, da se znamo iskreno zahvaliti, kajti vse nam je dano, odvisno pa je od nas samih, kako ravnamo in od tega živimo. V mislih je lepa daritev in pesem spremljala udeležence v dolino.

d.z.

Martinovanje in salamijada, 13.11.2015

Prišel je čas, ko nas je vinska trta nagradila za ves naš trud med letom. Tako kot po vsej Sloveniji, na pobudo Škrjančkov , že peto leto praznujemo martinovanje v Okrepčevalnici Marička v Zalogu, kjer se s krstom spremeni mošt v mlado vino. Po krstu pride najslajše, ko s pokušino ocenjujemo kako se je posrečilo vino posameznim vinogradnikom.

Letos je bila narava radodarna s soncem in ugodnim vremenom, tako da smo pridelali zelo dobra vina. Znanje za pridelavo vina pa smo pridobili od naših prijateljev, ki imajo vinograde na vinogradnih področjih po Sloveniji, ter izkušnje s pridelovanjem vin.

Marsikdo ima doma nasajeno trto in grozdja ne morejo vsega pojesti in predelati v sok, zato smo si zamislili, zakaj ne bi od viška grozdja naredili vino. In ko smo videli, da nam je kar uspelo, nas je sedaj vsako leto več.

Vino smo pridelali iz trte jurke in izabele, dober okus in barvo pa dasta šmarnica in kvinton.
Vinu seveda damo tudi imena kot so Brajdnik, Zavoški Matija, Škarfnik.

Za pijačo tako za Martinovo poskrbimo vinogradniki, da pa ne bi bili lačni, nam okoliški predelovalci mesnin dajo v pokušino svoje izdelke.

Izlet v neznano, 07.11.2015

Člani PD Komenda smo se v soboto, 7. novembra 2015 odpravili na Izlet v neznano. Zbralo se nas je kar 59. Letošnji izlet v neznano je organiziral vodnik Milan Šinkovec.
Izpred Planinskega doma na Podborštu smo se odpravili ob 8. uri zjutraj. Vodnik Milan nam je tokrat že takoj ob štartu povedal kam se gre. Odpravili smo se na Koroško, v Avstrijo.
Naš prvi cilj je bil obisk Marije na Otoku (nem.: Maria Wörth) ob Vrbskem jezeru. Danes je sicer otok zaradi znižanja jezerske gladine povezan z bregom, vendar se je ime ohranilo še iz časov, ko ga je obkrožala voda. Na Otoku smo si ogledali priljubljeno romarsko gotsko cerkev Svetih Primoža in Felicijana. Cerkev je bila prvič v pisnih virih omenjena leta 894 kot Marija Verd oziroma slovensko Marija na Otoku. V njej se nahajajo relikvije mučencev sv. Primoža in sv. Felicijana, njeno lepoto pa poudarja baročna oprema ter dragocen Marijin kip. Ogledali smo si tudi Zimsko cerkev, ki je bila zgrajena kot kapela ob glavni semeniščni cerkvi. Je manjša, obdana s pokopališčem in zidom in zgrajena v stilu zgodnje srednjeveških cerkva.
Naš naslednji cilj je bil vzpon na Piramido (nem.: Pyramidenkogel), najvišji leseni razgledni stolp na svetu. Najvišja od treh razglednih teras je na višini 83 metrov. Stolp se ponaša tudi z najvišjim pokritim toboganom v Evropi. Na stolp so se nekateri povzpeli peš, večina pa z dvigalom. Z vrha stolpa je čudovit razgled na Vrbsko jezero in Celovec na eni strani ter Hodišče in hodiška jezera ter Karavanke na drugi strani. No, za res čudovit razgled, se moramo zahvaliti tudi lepemu vremenu. S stolpa smo se nekateri, bolj pogumni, spustili po toboganu, ostali pa so se odpravili peš ali z dvigalom.
Sledil je krajši postanek z malico, nato pa smo se odpravili v Sveče (nem.: Suetschach), majhno vas, ki leži ob Dravi pod Karavankami, med Celovcem in Beljakom. V Svečah smo si ogledali kovaški muzej in delavnico. Tamkajšnji kovači so nas prijazno sprejeli in pogostili, ter nam pokazali kako nastajajo kovaški izdelki. Nekateri od nas so se tudi preizkusili v kovanju žebljev. Druga skupina se je v tem času odpravila še na ogled kulturnega parka, kjer so postavljeni doprsni kipi znamenitih koroških kulturnih delavcev.
V poznih popoldanskih urah smo se odpravili nazaj proti Sloveniji in izlet zaključili z večerjo v Planinskem domu, kjer smo strnili vtise in zaključili z ugotovitvijo, da smo se imeli lepo.

Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Martina Barle