Ideja o postavitvi planinskega doma
Ideja o postavitvi planinskega doma v Komendi izhaja iz leta 1999, ko je Planinskemu društvu Komenda predsedoval Milan Šinkovec. Veliko časa in truda je predsednik skupaj z upravnim odborom namenil iskanju primerne lokacije zanj. Najbolj primerno mesto so našli na obrobju gozda, nedaleč od lokalne ceste, ki vodi iz Podboršta na Komendsko Dobravo. Iz lokacije se na severno stran odpira pogled na greben Krvavca, jugovzhodno pa na vas Podboršt. Zemljišče v velikosti 5.000 m2 so leta 2000 planinci odkupili od domačinov, za kar so denar v veliki meri prispevali planinci sami, ostalo pa še razni donatorji.
Sledili so pogovori in posvetovanja o velikosti in samem namenu planinskega doma ter ogledi koč in postojank v bližnji in daljni okolici po Sloveniji. Prvotno (leta 2001) so kot vzorec izbrali kočo, ki stoji na starem mejnem prehodu Ljubelj, vendar so kasneje (leta 2004) načrte spremenili in kočo povečali na sedanjo velikost, da lahko hkrati sprejme do 60 ljudi oziroma avtobus planincev.
Od nakupa zemljišča dalje so planinci opravili različna dela na samem zemljišču: uredili okolico, posadili ribnik z vodnim rastlinstvom, izdelali in postavili klopi in mize, pričeli pripravljati gradbeni material …
Gradnja doma
Ko je v začetku leta 2001 umrl takratni predsednik planinskega društva Milan Šinkovec, ki je bil tudi idejni vodja gradnje, je sama izvedba gradnje zastala. Dela so se nadaljevala v letu 2003, ko je upravni odbor ustanovil gradbeni odbor. Načrtovani dom so poimenovali po pokojnem dolgoletnem predsedniku Milanu Šinkovcu
Sledilo je pridobivanje soglasij in dovoljenj za gradnjo in po dolgotrajnem čakanju so dobili dovoljenje za gradnjo.
Priprave so stekle in tako so 16. maja 2004 v sklopu prireditve 12 ur Šenturške gore svečano položili temeljni kamen za planinski dom, katerega sta slovesno odkrila takratna župan občine Komenda Tomaž Drolec in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar.
Gradnja se je pričela. Izvedene so bile številne delovne akcije, v katerih so z veliko zavzetostjo in pripadnostjo sodelovali planinci sami. Kronološko je gradnja potekala takole:
- 2004: izkop in polaganje napeljav (voda, elektrika), izkop za temelje, betoniranje temeljev, zidava (klet, pritličje, nadstropje), betoniranje plošč, postavljanje ostrešja
- 2005: kritina, izolacija
- 2006: izolacija, fasada, dimnik, urejanje dvorišča in okolice
- 2007 in 2008: gradbene finese, notranja oprema
Otvoritev
Po zaključku številnih gradbenih del in urejanju okolice je sledila slovesna otvoritev planinskega doma, ki je bila v soboto, 24. maja 2008. Dom so slovesno odprli Ivanka Šinkovec, žena pokojnega prvega predsednika društva Milana Šinkovca, takratni predsednik PZS Franc Ekar, nekdanji predsednik države Milan Kučan in predsednik Planinskega društva Komenda Zoran Sodnik. Otvoritev so popestrili z bogatim kulturnim programom, po uradnem delu pa je sledila še veselica vseh udeležencev.
Komendski planinci so si z vztrajnim delom in zagnanostjo uspeli zgraditi svoj planinski dom. Seveda brez prostovoljnega dela številnih planincev, sovaščanov in okoliških obrtnikov, izdatne pomoči občine Komenda in raznih donatorjev ne bi šlo.
Planinski dom danes
V planinskem domu ima danes svoj sedež Planinsko društvo Komenda.
Za gostinsko ponudbo in pestro dogajanje v družabnem življenju na planinskem domu pa skrbi najemnik Jože Dodig s.p. Najemnik Jože Dodig je v preteklih letih še dodatno investiral v planinski dom in v njegovo okolico. S tem je precej pripomogel k promociji planinskega doma in s tem tudi Planinskega društva Komenda.
Planinski dom svojim gostom nudi bogato gostinsko ponudbo. Sprejme lahko tudi večje organizirane skupine, ki štejejo do 60 gostov.
Zunaj je urejen tudi piknik prostor z žarom. Najmlajšim so na voljo številna igrala (trampolin, tobogan, gugalnice, frizbi,…). Poleg planinskega doma je urejen tudi manjši ribnik v katerem so različne vrste lokvanjev in živali (ribe, žabe, želve).
Na podstrešju planinskega doma pa je od maja 2014 dalje na voljo tudi plezalna stena, ki so jo večinoma v lastni režiji in s finančno pomočjo društva in občine izdelali plezalci sami. Na njej se lahko preizkusijo vsi željni plezanja.