Kar lepo število se nas je nabralo. V avtobusu ugibanje kam gremo. Najpogostejši odgovor: »Pojma nimam.«
Zaradi malo zavajanja smo se odpeljali skozi Domžale, nato pa le zavili na avtocesto. V Ljubljani se je možnost zmanjšala na Notranjsko in Primorsko. Kmalu je bilo jasno, da se peljemo proti Primorski.
Cilj vožnje je bil Sočerga, zaključek Kraškega roba v Šavrinskem gričevju.
V Sočergi smo krenili na kratko pot. Pričeli smo z vzponom, do cerkvice sv. Kirika in naprej proti najvišji točki izleta Veli Badin (359m).
Jesensko sonce je že posvetilo na dobrovoljno skupinico. Čeprav smo bili približno štirinajst dni prezgodnji, da bi nas očaral rdeči ruj, smo kljub temu uživali ob dišečem timijanu in brinju. Nekoliko nižje pod Badinom smo se ustavili in po skupinah ogledali bunker. Pod nami pa je pogled zajel slovenski in hrvaški mejni prehod z rečico Reko in vasico Mlini v sredini.
Po kratki malici in ogledu bunkerja, smo počasi napredovali sprva po mehki stezici, kasneje pa škrablastih istrskih skalcah proti naravnemu mostu. Ves čas so naša čutila vzburjale jesenske vonjave Kraškega roba in čudoviti pogledi v dolino od Sočerge proti Buzetu. Na drugi strani smo v daljavi lahko videli tudi Slavnik in seveda Kraški rob.
Po navdušenem kratkem spustu skozi šest metrski obok naravnega mostu, prispemo do opisne table o spodmolih oziroma ušesih Istre. Ostenje, ki se od naravnega mostu vleče proti vrhu Velega Badina je nekaj posebnega, saj je v njem narava izoblikovala mogočne spodmole, do 15m globoke in prek 10m visoke previse. Pod njimi najde zavetje pester izbor ptic, ki v pomladnih mesecih tu gnezdijo. Toplota v zavetju sten je krivec tudi za rastlinstvo, ki je značilno za Sredozemlje.
Pri spodmolih smo se malo dlje zadržali. Za povratek smo izbrali stezico, ki vodi nekoliko odmaknjena od robu, skozi gozd. V tem času je gozd že jesensko obarvan in bogat z gobami. Počasi smo se vzpeli nazaj na Badin in spustili v Sočergo.
Malo so se oglašali želodčki, ki smo jih v Kubedu potolažili z Istrsko mineštro in Istrskim hlebčkom. Seveda smo si po kosilu ogledali tudi peterokotni stolp, ki je ostanek utrdbe pred turki in se dviguje na skali nad Kubedom.
Z avtobusom smo se odpeljali, do naslednje točke. Hrastovlje s svojo znamenito cerkvico nikakor ne moremo zaobiti, če pohajamo po teh koncih. Veličastna vasica z poslikano cerkvijo je seveda ena od pomembnih znamenitost naše prelepe dežele.
Seveda tu smo lahko nakupili tudi nekaj žlahtne istrske kapljice in malo vrgli pogled na zbirko najrazličnejšega vojaškega orožja in opreme iz zgodovine. Mali muzej se nahaja pod cerkvijo in je škoda zaobiti ga, če si v tem okolišu.
Tako se je neznani del izleta zaključil. Po dokaj hitri vožnji smo prispeli v Komendo, kjer smo dan zaključili v planinskem domu z večerjo.
Iskreno upava, da sva izpolnila pričakovanja planincev in se jim za udeležbo zahvaljujeva.
Mateja in Brane
Besedilo: Mateja Tonin; Fotografije: Mateja Tonin, Matjaž Drolec