Tokratni cilj je Košutnikov Turn (2133m), najvišji vrh najdaljšega slovenskega grebena Kušuta, ki je dolg kar 10 km. Hkrati je 5. najvišji vrh Karavank. Vremenska napoved je bila odlična, izlet za tokrat majhno skupino sta vodila Robi in Milan.
Ob 6. uri smo se odpravili proti Tržiču, kjer smo se peljali skozi Dovžanovo sotesko in pri zapuščeni karavli zavili levo proti Dolgim njivam, cesta je bila ves čas v dobrem stanju. Izhodišče je bilo pri manjšem kamnolomu, tam smo se po skupni sliki odpravili proti koči na Dolgih njivah, kakšnih 15 min hoje. Tam nas je vodnik Milan presenetil z vabilom na prvi postanek s kavo. Glede na to, da smo imeli lepo vreme in dovolj časa, je bil to odličen začetek dneva. Pogled nam je olepšala z jutranjim soncem obsijana strmina grebena, ki smo se ga nato lotili z zahodne strani. Pot je bila dobro označena in že od začetka precej odprta, z redkejšim drevjem in rušjem. Čez slabo uro smo prispeli na travnato pobočje. Po kratkem postanku smo ujeli v pogled dva gamsa na vzhodni strani, in takoj še dva na zahodni strani grebena. Mirno so nas opazovali, nastalo je kar nekaj lepih slik. Malo pod grebenom je teren postal skalnat, pokazal se tudi naš vrh. Kratka pot po vrhu grebena proti cilju bila zožena, tako da bilo je potrebno biti pozoren.
Lepo vreme na vrhu nam je ponujalo čudovite poglede na avstrijsko in slovensko stran, med drugim smo videli Vrbsko jezero, Celovški vrh, Tolsto Košuto, Kladivo, Dobrčo, Peco v ozadju, pa bližnje vrhove na Kamniško Savinjski strani.
Med postankom na vrhu sta se nam z vzhodne avstrijske strani pridružila plezalca , ki sta priplezala preko zahtevne ferate. Ta na Košutnikov Turn poteka z avstrijske strani preko Cjajnika.
Spustili smo se po vzhodni strani, ki je nekoliko daljša. Steza se je videla daleč navzdol, z nekaj lepimi grapami proti avstrijski strani. Vse do prvega rušja je bilo precej strmo, paziti je bilo treba na vsak korak zaradi nevarnosti zdrsa. Naša skupina je bila pridno pozorna, saj je bil to edini odsek, kjer smo vsaj za nekaj trenutkov utihnili Opozorila s spletnih strani, da je v dežju celo prenevarno, so na mestu.
Tik pred povratkom do koče pri Dolgih njivah se je razprostrla odprta planina za ležerni počitek. Tam nam je Robi razkril, da je na poti videl kačo, hmmm, morda zares bolje, da je to povedal šele na koncu.
Izlet smo zaključili z odličnim kosilom pri koči.

Aha še to – pri dobrih 40-ih letih sem od najmlajšega udeleženca Leona izvedela, da mravlje oddajajo mravljično kislino, če dlan za nekaj sekund položiš na mravljišče. To potrdi njen zelo oster vonj. V manjših količinah je nestrupena in primerna kot dezinfekcijsko sredstvo ter za zdravljenje različnih bolezni.

12►

Besedilo: Špela Zalokar

PD Komenda vas vabi na

Košutnikov turn (2.133 m)

Odhod: v nedeljo 05.09.2021 ob 6.00 uri izpred PD Komenda na Podborštu

Prevoz: osebni avtomobili

Opis poti: Košutnikov turn je najvišji vrh v najdaljšem slovenskem grebenu Košute. Iz Tržiča se bomo peljali skozi Dovžanovo sotesko do izhodišča.

Čas hoje: 8 ur, povratek okoli 18. ure

Zahtevnost: zahtevna pot

Oprema: dobra planinska obutev, čelada

Prehrana: iz nahrbtnika, koča na Dolgi njivi

Vodnik: Milan Šinkovec, Robi Posavec

Obvezne prijave na GSM: 041 298 954 (Milan Šinkovec)

Vabljeni!
PD Komenda

Na, pa smo spet v dežju:? Privoščimo si daljši »kafe« in malce spremenimo naš dan… Zapeljemo se po Zgornji cesti pod planino Za Liscem. Parkiramo za ovinkom, naprej pa – peš… Dež pojenja. Črni močeradi… Zavijemo po poti na planino Za Osredki. Ustavimo pri »debeli« smreki. Ki je ni več, nanjo spominja samo še ogromen panj…
Pod planino zaukažem – tišino. Nadejamo se gamsov, a je izgleda tudi zanje preveč mokro, da bi se pokazali na paši. ( Nič ne bo. Kakor tudi s potjo okrog Lisca. ) »Zastavimo« v strmino in ker ni vroče, smo kmalu na grebenu Kozjih Robe. ( Samo mokri do riti. A to tudi kaj šteje? )
Do vrha Lisca samo še nekaj minut. Hitra malica v slučaju dežja. Obrat nazaj na greben. In počasi in pazljivo – spust k Orožnovi koči. Francelj nas že pričakuje! ( »UUU kaj blo dobr!!!« )

123►

Besedilo: Tina Bijol

Na prvo nedeljo v juliju se je po dolgem času obetal slabo vreme, dež. Skratka, neprimerno vreme za v hribe. Kljub slabi napovedi se je odpravilo proti Bohinju, Bohinjski Bistrici, kjer so se pridružili še prijatelji iz Iskra planinskega društva, Ljubljana. Kot pravijo, da ima dež T mlade v Bohinju, ni bilo nič čudnega, da nas je pričakal dež, nizka oblačnost.
Tura naj bi se začela na parkirišču bivšega smučišča Kobla, vendar se je zaradi odločilo, da se z avtomobili odpelje višje, kjer bi imeli kratek pohod do Orožnove koče. Kjer se je parkiralo se je vreme umirilo in naša pot nas je vodila najprej do planine Osredki. Po zahtevnem brezpotju smo se vzpeli do planine Lisec (1665m). Žal zaradi oblačnosti nismo bili deležnega razgleda na sosednje hribe ☹. Spust iz planine se je nadaljeval proti Orožnovi koči na planini Za Liscem (1346m), kjer nas je pričakal prijazen skrbnik Franci. Okrepčali smo se z jedmi na žlico in zavitkom. Skrbnik nas povabi tudi na prihajajoča koncerta, ki se bosta odvijalav koči v mesecu julij. Več o tem poglejte na njihovo e-stran. Do avtomobilov je pot minila hitro, se odpeljali do Bohinjske Bistrice na sladoled in se poslovili.
Naj še omenim, da smo imeli na pohodu kar 4 planinske vodnike. Naša dva, Milan in Robi, ter njuni dve »sošolki« iz času dela izpita za planinske vodnike, Alenka in Tina. Turo so naredili prijetno, dobili nova znanja planinskih rastlin in še kaj.
Obisk Črne prsti smo pustili za drugič, ob lepšem vremenu.

Besedilo: Polona Razpotnik

V nedeljo 21.3.2021 ob 6.30 uri smo se zbrali pred PD Komenda in se odpeljali s svojimi vozili do parkirišča pri slapu Savica. Vreme jasno in hladno, idealno za zimsko turo. Sama pot je bila zasnežena s ponekod precej snega. Naš pogled je segel na Bohinjsko jezero in smučišče na Voglu. Med samo hojo nas je spremljala dobra volja saj je bila to prva tura v letošnjem letu. Po dveh urah in pol hoje smo prispeli na Komno kjer je sledilo preoblačenje in malica iz nahrbtnika. Moj kuža Majk je hodil od pohodnika do pohodnika, če bo dobil kaj malice in se je vsem zasmilil. Ura nas je malo preganjala, začelo se je oblačiti in pihati tako da se je bilo potrebno vrniti v dolino. Srečno smo prispeli do naših jeklenih konjičkov, se poslovili med seboj in si zaželeli, da se kmalu spet vidimo.

Besedilo: Brane Osolnik; Fotografije: Brane Osolnik