V nedeljo, 27. 8. 2023, je PD Komenda organiziralo vzpon na Veliki Nabojs – 2.313 m visoko goro, ki se nahaja severno od višjega in bolj znanega Viša.
Zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom, smo se z vodnikoma Milanom in Robijem iz Komende odpravile tri članice. Vremenska napoved ni bila optimalna, fizična pripravljenost v letošnjem poletju tudi ne najboljša, želja iti v hribe pa po treh vikendih odpravljanja posledic poplav velika. Skupina je bila majhna in že po poti do doline Zajzera, kjer je bilo naše izhodišče, smo tiho priznale, da bi znižale naš cilj. Vodnika sta se nam prilagodila in obljubila, da se bomo odločili, ko pridemo do planinske koče Rifugio Pellarini (1.499 m).
S parkirišča smo sledili oznaki poti »616 Rifugio Pellarini«. Gozdna pot se je v začetku zložno vzpenjala, kljub zgodnjemu jutru pa je bilo toplo in vlažno. Celo nekaj kapljic dežja je padlo. Hodili smo počasi, vzeli smo si čas za pogovor, fotografiranje in občudovanje okolice. V koči Pellarini smo popili kavo in se odpravili naprej proti sedlu. Pred nami se je veličastno dvigala stena Viša, pogled na Veliki in Mali Nabojs, pa Kamniti lovec na drugi strani je bil res lep. Zbirati pa so se začeli tudi prvi oblaki. Zdaj je že padla odločitev, da si na primernem mestu vzamemo čas za malico in se vrnemo v dolino. Vrh nas bo počakal.
Pot v dolino je hitro minila. Mimo parkirišča ob izhodišču teče mrzla reka, kjer smo si ohladili noge. Pravi užitek. Prilagoditev ture je bila za ekipo odlična odločitev in vodnika sta si zaslužila veliko pivo.

Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Andreja Kern

Predzadnja nedelja v juliju je bila kot nalašč namenjena za obisk hribov in seveda tudi gora. Tokrat je PD Komenda organiziralo turo na Planjavo skozi dolino Repovega kota, kjer ni markirane poti. Pod vodenjem Robija in Milana ter pomočnikov Andreja in Timija se je 7 članov društva uspešno prebilo skozi take in drugačne ovire na poti.
Začenši na Jermanci smo najprej hodili po markirani poti, a res le za kratek čas, saj smo se V klinu odcepili od markirane poti na neoznačeno stezo. Svež zrak je dobro del na poti, saj nas sonce lep čas ni še božalo po licih. Pot je sprva potekala skozi Kamniške gozdove, kjer pa ni bilo videti drastičnih posledic predhodnih neurij. Vmes se nam je odprl pogled proti skupini Krvavca, nakar zopet skozi gozd. Vmes smo bili tudi priča tolmunom v Repovem kotu. Tokrat je kar teklo čez njih, saj je bilo vode več kot dovolj. Višje nas je pot pripeljala iz gozda ven na razgledno točko, kjer smo imeli tudi pavzo.
Nad gozdom se je začel težji del naše ture. Prečenje polic je bil prvi del zahtevnega terena in če ne bi bilo malce mokro na skali, bi bilo lažje. Nadeli smo si čelade in jih prečili. Na desno so se nam kazale Zeleniške špice, greben raznoraznih vrhov za zares ekstremne gorske sladokusce oz. plezalce. Teren je bil raznolik, nekaj trav, kamenja, peska, ruševja. Mi pa proti Srebrnemu sedlu, ampak vmes nas je čakal še en zahtevnejši delček. Kratko plezanje, ki je ob mokri skali zahtevalo precej pozornosti. Počasi, eden za drugim, s pomočjo vodnikov, smo preplezali skalovje in še nekaj polic nad. Počasi se nam je začel odpirati svet na 2000 metrih. Megla in oblaki so medtem vztrajno začelo obdajati višinski svet, ki so svet oblekli v turobno sivino. Več…

Nekaj utrinkov iz pohoda bosonogih.

1 2 ►

Fotografije: Zoran Sodnik, Aleš Petek

Vodnika Robi in Milan sta za člane planinskega društva organizirala že drugo usposabljanje letos. Tokrat tečaj gibanja po plezalnih poteh – feratah.

V soboto, 20.05.2023, se je štirinajst članov društva odpravilo proti Mojstrani, kjer smo na poligonu planirali opravit teoretični del, nato pa še praktičnega v ferati Hvadnik v Gozdu Martuljku. Načrt smo morali malo prilagoditi, saj je bil poligon že zaseden. Prijeten ambient smo vseeno izkoristili za pouk praktičnega dela. Robi je razložil namen in način uporabe plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in čelade – to je opreme, ki jo najpogosteje uporabljamo planinci. Njegov nahrbtnik pa je skrival še drugo opremo, ki jo rabijo vodniki, alpinisti in gorski reševalci (vrv, sisteme, popkovino, rezervne vponke, prižemo,…). Predstavil nam je namen tudi te opreme in lahko smo občudovali še njegovo znanje vezanja vozlov.

Sledila je vožnja v Gozd Martuljek kjer smo si najprej namestili opremo. Veseli smo bili nasvetov vodnikov in pomočnika Andreja. Nato se je začelo zares. Več…

1 2 3 ►

Fotografije: Srečko Smolnikar