Obvestilo: Zaradi slabe vremenske napovedi je tura odpovedana!

Po zimski šoli na Krvavcu je PD Komenda tokrat organizirala turo na Begunjšcico, s pristopom v eni od zasneženih grap. Vreme je te dni večkrat krojilo načrte in razpoloženje marsikoga in tudi nedavno potrdila, da se ni za hecati.
Zbranih 8 članov z vodnikoma Milanom Šinkovcem in Robijem Posavcem smo se z mejnega prehoda na Ljubelju odpravili proti območju Zelenice, ki je bila objeta v snegu ter megli. Ker je bila pot sprva znosna, tehnična oprema ni bila potrebna. Do doma smo z zmernim tempom prišli v dobri uri ter se tam ustavili na kavi.
Ker so petkove padavine postregle s precej novega snega, to je več kot 20 cm ponekod, je bila razglašena 3. stopnja plazovne nevarnosti v Karavankah in drugod v Sloveniji. Čeprav je bila zahtevana tehnična oprema (cepin, dereze, čelada), pristopa v grapo nismo opravili zaradi varnosti nas samih in ostalih, predvsem pa gorske reševalne službe. Razmere tudi niso bile primerne, bila je zelo gosta megla in razgleda naokrog ni bilo. Zato smo opravili krajši vzpon na bližnji vrh, Triangel, kjer smo vmes tudi potrenirali s cepinom in derezami. Razmere so bile primerne za preizkus nameščanja tehnične opreme, ko se lahko hipno spremenijo razmere. Seveda trenutne razmere niso bile primerne za hojo z opremo, saj je bil pršič in na derezah bi se delale »cokle«. Pregled plasti snega je tudi naznanil, da so razmere rizične in ni pametno riniti v strmine. Vrh Triangla je bil več kot dovolj za ta dan in vrnili smo se nazaj do doma na Zelenici, kjer smo si privoščili daljšo pavzo. Ta dan je bilo na območju Zelenice precej ljudi, od pohodnikov, ki so prišli do doma, turnih smučarjev, sankačev do gorskih reševalcev iz Hrvaške in raznoraznih tečajnikov varne hoje v zimskem času.
Dan res mogoče ni bil primeren za kaj resnega, vendar smo se kljub ostrim zimskim razmeram ponekod imeli dobro. Ker je zima še vedno aktualna, varen korak in srečno na poti, kamorkoli vas ponese korak ter na snidenje na naslednji društveni turi. Obenem vabljeni na občni zbor, ki bo 1. marca.

1 2 3 ►

Besedilo: Andrej Pavlin; Fotografije: Andrej Pavlin

Vodniki PD Komenda so nas 1. 2.2025 povabili na planinski izlet na Primorsko, na grad Socerb (389m).
Na spletu sem našla zapis:
¨Grad Socerb se nahaja na visokem skalnem robu, kjer Kras prehaja v valovito Šavrinsko gričevje. Njegova zgodovina je dolga in silno burna, saj je bil zaradi strateške lege nenehno prizorišče spopadov. V srednjem veku in tudi kasneje je bil pomemben člen obrambne linije, katere del sta bila tudi, zaradi svoje izjemne lege, nič manj znameniti grad Črni Kal in še ohranjeni obrambni stolp v Podpeči. Blizu se nahaja Sveta jama, v kateri je po legendi prebival sveti Socerb. Grad je danes odličen izletniški in pohodniški cilj, saj se z njega odpre izvrsten razgled na Trst, Tržaški zaliv in Koprska brda.¨
V soboto zjutraj, še v temi, se nas je na zbirnem mestu pred Planinskim domom na Podborštu zbralo 30 pohodnikov. Vodnika Robi in Milan sta organizirala prevoz z avtobusom, zato smo se brezskrbno odpravili na pot. Prvo jutranjo kavo smo popili na Ravbarkomandi, mitnici na Primorsko. Takrat se je že zdanilo in pokazali so se prvi sončni žarki. Odlično. Da smo na Primorskem, nas je opomnila rahla burja.
Naše izhodišče je bilo v vasi Osp, ki jo zelo dobro poznajo športni plezalci. Nad vasjo se dviga skalna stena, odlično naravno plezališče. V zimskem času sameva, poleti pa je zelo obiskana. Vodnik Robi nam je povedal nekaj zanimivosti o sami steni in kasneje opisal še načrt našega izleta.
Pot ni bila zahtevna, vzpenjali smo se počasi in razgledi niso razočarali. Koper, velike ladje, ki so čakale pred pristaniščem, jadrnice … Temperature pa nič zimske. Na vrhu smo si vzeli dovolj časa za fotografiranje in občudovanje razgleda še na Tržaško stran. Potem pa smo mimo Svete jame sestopili v vas Kastelec, kjer nas je čakal avtobus.
Zadnja postaja našega potepanja je bila na kmečkem turizmu v Slopah v Brkinih. Postregli so nam z odlično joto, domačo sladico in brinjevcem, ki ga pridelajo na domačiji. Lastnik, gospod Franc, je znan pridelovalec brinjevca in je za svoje delo prejel naziv Vitez rakije. Z veseljem nam je razložil postopek pridelave te žgane pijače, seveda je skrivnosti zadržal zase. Mi pa smo bili hvaležni poslušalci in poskuševalci.
Veselo razpoloženi smo se proti večeru vrnili na Podboršt. Če drži pregovor, da se dan po jutru pozna, se bomo letos v hribih še veliko družili. Naj se želja uresniči.

1 2 3 ►

Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Matjaž Drolec

Uvodna tura v novo sezono planinskega društva Komenda je bila tokrat izobraževalnega pomena. Robi Posavec in Milan Šinkovec sta organizirala zimski tečaj varne hoje v gore pozimi na Krvavcu. Napoved je bila dobra z možnostjo kakih sunkov vetra, temperature obratno sorazmerne letnemu času, ampak inverzij smo vajeni zadnje čase…
Zbrali smo se na planini Jezerca pod Krvavcem, sedem nas je bilo vseh. Sprva smo pregledali opremo, saj smo tokrat rabili več kot ponavadi na naših turah, ki so večinoma enodnevne, ta je bila dvodnevna. Po pregledu smo se podali. Ura je bila malo čez 14. popoldne in sonce je prijetno grelo. Sprva do Kriške planine in po desni pod Krvavec do planine Koren. Spotoma je Robi že začel uvod v tečaj, kjer nam je okvirno opisal, kako bo potekal tečaj, vmes smo pa omenili tudi nekaj besed o opremi. Sprva se ljudem ni čudno zdelo, zakaj nosimo spalne vreče s seboj poleg vseh ogromnih nahrbtnikov, ampak tokrat ni bilo spanja v planinskih kočah in ne v hotelu Rozka. Prvi cilj je bila koča na planini Koren.

V soboto zjutraj smo se odpravili na Izlet v neznano in še danes ni popolnoma jasno, kako smo pristali v Idriji. Živahni kot živo srebro smo se naprej sprehodili po starem mestnem jedru in se nato okrepčali z okusno domačo malico in gerušem. V gradu Gewerkenegg smo občudovali umetnine iz Idrijske čipke in se učili o zgodovini idrije, pri iskanju Perkmandeljca v drugem največjem rudniku živega srebra na svetu in topilnici rude, pa žal nismo imeli sreče. Izlet se je zaključil z dobro voljo in večerjo v Planinskem domu Komenda, seveda pa se že veselimo naslednjega izleta v neznano.

1 2 ... 4 ►

Besedilo: Tanja Magister; Fotografije: Matjaž Drolec