Pohod po Karavankah: čez Bornove tunele na Begunjščico in Zelenico
Tokrat nas je pot vodila v osrčje Karavank, na čudovito krožno turo s startom na Ljubelju. Ob 7:30 smo parkirali tik ob prizorišču Hrastovega memoriala – mednarodnega gorskega preizkusa starodobnikov, kjer smo si na hitro ogledali nekaj res atraktivnih primerkov avtomobilov, nato pa se odpravili proti planini Prevala.
Pot nas je najprej vodila skozi znamenite Bornove tunele, ki jih je v začetku 20. stoletja dala zgraditi družina baronov Born za dostop do svojih gorskih lovišč. Sprehod skozi približno 250 metrov dolg in 2,5 metra visok rov priporočamo z naglavno svetilko – poglejte si, kako dobro so zgrajeni, brez naprav, ki jih poznamo danes!
Po prihodu na Prevalo je za nekatere sledil obvezen postanek s kislim mlekom, drugi pa smo si ob kavi že ogledovali nadaljevanje poti po Kalvariji – strmi, a razgledni poti proti vrhu Begunjščice. Kljub zgodnji uri nas je sonce že kar konkretno grelo, zato je bil postanek tik pod vrhom dobrodošel. Nekaj nas je skočilo še do Begunjske Vrtače, nato pa smo skupaj osvojili glavni vrh.
Namesto postanka pri Roblekovem domu smo pot nadaljevali proti Zelenici, kjer smo ujeli še zadnje razglede, preden smo se po uri hoje vrnili do izhodišča.
Vzdušje je bilo ves čas odlično – le voda je šla nekoliko prehitro, zato en praktičen nasvet za vse, ki se odpravljate na to turo: vzemite s seboj dovolj tekočine – raje preveč kot premalo!

1 2 ►

Besedilo: Špela Zalokar, Fotografije: Špela Zalokar

Dvajsetega pohoda bosonogih na Šenturško Goro pod Krvavcem, do Turizma in gostinstva Pavlin (671 mnv), se je udeležilo triinšestdeset pohodnikov. Bosonogi so prehodili šest kilometrov poti.
Do sedaj so organizirali dvajset pohodov bosonogih, Planinsko društvo (PD) Komenda pa je bilo organizator tretjič pohoda bosonogih na Šenturško Goro. Do sedaj je sedemnajst pohodov organizirala Pohodniška sekcija Škrjančki pri Planinskem društvu Komenda. Pobudnika oziroma začetnika pohoda bosonogih na Šenturško Goro ( 671 mnv) sta bila pred dvajsetimi leti Pavel Žvelc in Franc Drolec. Na predlanskem občnem zboru so se dogovorili, da bodo odslej organizatorji pohoda člani PD Komenda namesto pohodniške sekcije Škrjančki.

Kot veli tradicija, so nas vodniki PD Komenda v petek, 02.05.2025, povabili na Spominski pohod Milana Šinkovca. Že petnajstega po vrsti.

Jutro je nakazovalo, da bo dan prelep. Toplo, sončno, brez vetra. In 19 pohodnikov se je odpravilo po nam tako znani poti proti Šenturški gori. Ob sproščenem pogovoru in obujanaju spominov smo cilj hitro dosegli. Saj ne, da smo rabili počitek, smo se pa z veseljem priključili nekaj pohodnikom, ki so prišli po drugi poti. Spust v dolino je minil še hitreje.

Druženje pri gostitelju Milanu po pohodu je prav tako tradicionalno. Vedno zadiši po žaru, domačem kruhu in pecivu, ki ga s seboj prinesejo gospodinje. Tudi pevci so se nam pridružili in popestrili dan. Pa nekaj planincev, ki se pohoda niso mogli udeležiti. Bilo je lušno. Vztrajali smo do poznega popoldneva.

Želimo si, da bi se še velikokrat srečali v tako prijetnem vzdušju.

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Andreja Kern

V soboto 5.4. ob 7.00 smo se zbrali pri planinskem domu v Komendi. Bilo nas je 40.
Z avtobusom prevoznika Rudi tours smo se podali proti Beli krajini. V začetku vožnje smo še ugibali kam gremo in enemu udeležencu je uspelo ugotoviti, da gremo v Metliko. Po dobrih dveh urah vožnje smo prispeli v bližino vasice Otok, ker je bilo med drugo svetovno vojno vojaško letališče, od koder so zavezniki v svoja oporišča v Italiji vozili ranjence in rešene zavezniške pilote. Po ogledu razstavljenega letala DC 3, smo se odpeljali v Metliko, kjer smo si v spremstvu predsednika PD Metlika ogledali stari del mesta. Po krajšem počitku za kavico, smo se odpravili v naš bazni tabor v vasici Radovica, kjer pa se je dogajalo marsikaj. Po izkrcanju iz avtobusa smo se odpravili na lažji 45 min pohod na Krašnji vrh, kjer ima lokalno PD svoj dom. Ob domu je tudi razgledni stolp iz katerega se je v krasnem vremenu, ki smo ga imeli, videlo daleč naokoli. Po počitku in okrepčilu smo se vrnili v vas Radovica, kjer pa smo se udeležili pouka po starem v šoli Brihtna glava. Bilo je veliko smeha, za povrh pa smo dobili tudi spričevala o opravljeni šoli. Polni novega znanja, smo se po pouku odpravili v bližnji kmečki turizem, kjer smo imeli kosilo, po kosilu pa še pokušino vin.

Polni lepih vtisov smo se v večernih urah vrnili v Komendo.

1 2 ►

Besedilo: Silvo Poglajen; Fotografije: Franc Cerar

Po zimski šoli na Krvavcu je PD Komenda tokrat organizirala turo na Begunjšcico, s pristopom v eni od zasneženih grap. Vreme je te dni večkrat krojilo načrte in razpoloženje marsikoga in tudi nedavno potrdila, da se ni za hecati.
Zbranih 8 članov z vodnikoma Milanom Šinkovcem in Robijem Posavcem smo se z mejnega prehoda na Ljubelju odpravili proti območju Zelenice, ki je bila objeta v snegu ter megli. Ker je bila pot sprva znosna, tehnična oprema ni bila potrebna. Do doma smo z zmernim tempom prišli v dobri uri ter se tam ustavili na kavi.
Ker so petkove padavine postregle s precej novega snega, to je več kot 20 cm ponekod, je bila razglašena 3. stopnja plazovne nevarnosti v Karavankah in drugod v Sloveniji. Čeprav je bila zahtevana tehnična oprema (cepin, dereze, čelada), pristopa v grapo nismo opravili zaradi varnosti nas samih in ostalih, predvsem pa gorske reševalne službe. Razmere tudi niso bile primerne, bila je zelo gosta megla in razgleda naokrog ni bilo. Zato smo opravili krajši vzpon na bližnji vrh, Triangel, kjer smo vmes tudi potrenirali s cepinom in derezami. Razmere so bile primerne za preizkus nameščanja tehnične opreme, ko se lahko hipno spremenijo razmere. Seveda trenutne razmere niso bile primerne za hojo z opremo, saj je bil pršič in na derezah bi se delale »cokle«. Pregled plasti snega je tudi naznanil, da so razmere rizične in ni pametno riniti v strmine. Vrh Triangla je bil več kot dovolj za ta dan in vrnili smo se nazaj do doma na Zelenici, kjer smo si privoščili daljšo pavzo. Ta dan je bilo na območju Zelenice precej ljudi, od pohodnikov, ki so prišli do doma, turnih smučarjev, sankačev do gorskih reševalcev iz Hrvaške in raznoraznih tečajnikov varne hoje v zimskem času.
Dan res mogoče ni bil primeren za kaj resnega, vendar smo se kljub ostrim zimskim razmeram ponekod imeli dobro. Ker je zima še vedno aktualna, varen korak in srečno na poti, kamorkoli vas ponese korak ter na snidenje na naslednji društveni turi. Obenem vabljeni na občni zbor, ki bo 1. marca.

1 2 3 ►

Besedilo: Andrej Pavlin; Fotografije: Andrej Pavlin