Predzadnja nedelja v juliju je bila kot nalašč namenjena za obisk hribov in seveda tudi gora. Tokrat je PD Komenda organiziralo turo na Planjavo skozi dolino Repovega kota, kjer ni markirane poti. Pod vodenjem Robija in Milana ter pomočnikov Andreja in Timija se je 7 članov društva uspešno prebilo skozi take in drugačne ovire na poti.
Začenši na Jermanci smo najprej hodili po markirani poti, a res le za kratek čas, saj smo se V klinu odcepili od markirane poti na neoznačeno stezo. Svež zrak je dobro del na poti, saj nas sonce lep čas ni še božalo po licih. Pot je sprva potekala skozi Kamniške gozdove, kjer pa ni bilo videti drastičnih posledic predhodnih neurij. Vmes se nam je odprl pogled proti skupini Krvavca, nakar zopet skozi gozd. Vmes smo bili tudi priča tolmunom v Repovem kotu. Tokrat je kar teklo čez njih, saj je bilo vode več kot dovolj. Višje nas je pot pripeljala iz gozda ven na razgledno točko, kjer smo imeli tudi pavzo.
Nad gozdom se je začel težji del naše ture. Prečenje polic je bil prvi del zahtevnega terena in če ne bi bilo malce mokro na skali, bi bilo lažje. Nadeli smo si čelade in jih prečili. Na desno so se nam kazale Zeleniške špice, greben raznoraznih vrhov za zares ekstremne gorske sladokusce oz. plezalce. Teren je bil raznolik, nekaj trav, kamenja, peska, ruševja. Mi pa proti Srebrnemu sedlu, ampak vmes nas je čakal še en zahtevnejši delček. Kratko plezanje, ki je ob mokri skali zahtevalo precej pozornosti. Počasi, eden za drugim, s pomočjo vodnikov, smo preplezali skalovje in še nekaj polic nad. Počasi se nam je začel odpirati svet na 2000 metrih. Megla in oblaki so medtem vztrajno začelo obdajati višinski svet, ki so svet oblekli v turobno sivino. Več…

Nekaj utrinkov iz pohoda bosonogih.

1 2 ►

Fotografije: Zoran Sodnik, Aleš Petek

Vodnika Robi in Milan sta za člane planinskega društva organizirala že drugo usposabljanje letos. Tokrat tečaj gibanja po plezalnih poteh – feratah.

V soboto, 20.05.2023, se je štirinajst članov društva odpravilo proti Mojstrani, kjer smo na poligonu planirali opravit teoretični del, nato pa še praktičnega v ferati Hvadnik v Gozdu Martuljku. Načrt smo morali malo prilagoditi, saj je bil poligon že zaseden. Prijeten ambient smo vseeno izkoristili za pouk praktičnega dela. Robi je razložil namen in način uporabe plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in čelade – to je opreme, ki jo najpogosteje uporabljamo planinci. Njegov nahrbtnik pa je skrival še drugo opremo, ki jo rabijo vodniki, alpinisti in gorski reševalci (vrv, sisteme, popkovino, rezervne vponke, prižemo,…). Predstavil nam je namen tudi te opreme in lahko smo občudovali še njegovo znanje vezanja vozlov.

Sledila je vožnja v Gozd Martuljek kjer smo si najprej namestili opremo. Veseli smo bili nasvetov vodnikov in pomočnika Andreja. Nato se je začelo zares. Več…

1 2 3 ►

Fotografije: Srečko Smolnikar

Dne 25.2.2023 se nas je 22 udeležencev zbralo ob 7.00 uri na parkirišču planinskega doma Komenda. Z udobnim avtobusom prevoznika Rudi tours iz Litije smo se odpeljali v smeri Litije. Vmes smo se ustavili na kavici v naselju Breg pri Litiji, nato pa smo se odpeljali do hriba Sitarjevec kjer smo bili ob 9.00 uri dogovorjeni za ogled rudnika Sitarjevec. Sprejele so nas prijazne vodičke in nam povedale nekaj napotkov glede varnosti v samem rudniku, prav tako pa so nam povedale zgodovino omenjenega rudnika. Rudo naj bi izkoriščali že Kelti, bolj intenzivno tudi Rimljani, prvi pisni viri pa izvirajo iz 16 stoletja, ko je rudnik v svoji knjigi Slava vojvodinje Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor. To je eden najstarejših rudnikov v Sloveniji v katerem so zanimivi kapniki, ki so edinstveni tudi v evropskem prostoru.
Po ogledu rudnika smo se odpeljali še v vas Slavina pri Dolah pri Litiji, kjer smo se zglasili na oglarski domačiji Brinovec. Bili smo deležni prijaznega sprejema domačih. Pogostili so nas z joto, ki so jo skuhali na odprtem ognju v naravi. Postregli so nas še z aperitivom iz domačih žganih pijač in domačim vinom ter štrudlom. Gostitelj nam je z videoprikazom povedal, kako se pripravi kopa za kuhanje oglja. Povedal je še, da na leto pripravijo štiri kope, iz katerih iz vsake dobijo od 5 do 7 ton oglja. V vsako kopo pa dajo 50 kubikov lesa listavcev.
Po obilni malici in predstavitvi smo se odpravili proti domu. V Komendo smo prispeli nekaj po 16 uri polni lepih vtisov.

1 2 ... 5 ►

Besedilo: Silvo Poglajen; Fotografije: Zoran Sodnik

Vabilu na udeležbo praktičnega prikaza opreme za hojo v hribe v zimskih razmerah se je odzvalo 21 članov PD Komenda. Na Krvavcu smo se v meglenem jutru zbrali 19.02.2023.
Že na ogledni turi dan prej smo ugotovili, da razmere ne bodo najboljše. Nizka oblačnost, megla, veliko pretoplo. Sneg “kot polenta”. Za trening hoje z derezami in ustavljanja s cepinom res premehko. Rešil nas je lastnik turistične kmetije Viženčar. Prijazno je ponudil pomoč in zvečer s teptalcem utrdil del hriba za trening.

Od parkirišča smo se sprehodili do pripravljene strmine in pozorno poslušali vodnike Robija, Milana, Braneta in Janeza, ki so nam pomagali pri namestitvi derez in pokazali pravilno rokovanje s cepinom. Tudi markacista Franci in Drago sta bila v veliko pomoč. Potem se je začelo zares. Spuščanje po strmini in ustavljanje s cepinom ni tako enostavno, kot bi si mislili. Bilo pa je veliko smeha. Zaradi spuščanja po snegu smo bili mokri in mraz se je zalezel do kosti. Pospravili smo opremo in šli na čaj.

Na toplem, ob krušni peči, smo strnili vtise in naredili načrt za vsaj eno pravo zimsko turo. Pred odhodom so nam vodniki dali še nekaj navodil, kako ravnati z mokro opremo, ko pridemo domov. Strinjam se z vsemi, ki trdijo, da bi morali vsi pohodniki, ki pozimi zahajamo v hribe, tak trening opraviti vsako leto. Da preverimo opremo in obnovimo znanje.

1 2 ►

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Matjaž Drolec