V soboto, 16. 3. 2024, so vodniki PD Komenda vabili na planinsko turo na Srednji vrh nad Završnico (1796 nvm).

Završnica je prelepa dolina v občini Žirovnica. Najbolj jo poznamo po istoimenskem akumulacijskem jezeru, pa tudi po drugih naravnih lepotah, na katere so nas opozorili vodniki (Slap Hudič babo pere, Slap pod Kurico, Titova vas, Turška jama (kjer so se v času turških vpadov skrivali otroci in ženske). Je pa tudi izhodišče za več planinskih poti (na Valvasorjev dom, Ajdno, Stol, Vajnež …)

Vremenska napoved ni bila optimalna, vendar smo se odločili, da nas tudi nekaj morebitnih kapelj dežja ne bo ustavilo. Z dvema avtomobiloma se je 9 udeležencev odpeljalo proti izhodišču do Tinčkove koče v dolini Završnice. Vodnika Milan in Robi ter njun pomočnik Andrej ter bodoči vodnik Timi so nam na izhodišču predstavili plan poti – najprej do Doma pri izviru Završnice, potem se bomo glede na razmere odločili, kako naprej.

Pot ni bila zahtevna, vreme boljše, kot je bilo napovedano, še sonce je nagajivo kukako izza oblakov. Ni se nam mudilo. Vzeli smo si čas za fotografiranje, razgledovali smo se po vrhovih, ki so se dvigali nad nami, in glasno razmišljali, katerih poti še nismo prehodili. Vodniki so nas opozarjali na zimske pojave, ki jih v naravi ne vidimo velikokrat – opasti na grebenu Begunjščice in plaz v grapi. Pokazali so nam tudi, kje potekajo zimski pristopi na vrh.

Dom pri izviru Završnice smo dosegli v predvidenem času. Na tej višini je bilo precej snega. Ker pa so bile za ta čas temperature previsoke, se je sneg vdiral. Ocenili smo, da bi bil vzpon na vrh pretežak, zato smo po kratkem postanku nadaljevali pot do bližnjega Doma na Zelenici, od koder smo se po isti poti vrnili v dolino. Ob povratku je padlo nekaj kapelj dežja. Ni bilo hudega.

Pred slovesom smo se vodnikom zahvalili za dobro izpeljano turo. Obljubili so, da v letošnjem letu napovedanih pohodov ne bodo odpovedovali, bodo pa glede na vremenske razmere prilagajali cilje. Vsi si želimo, da bi bilo čim večkrat primerno vreme za vse vzpone, ki so načrtovani.

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Andrej Pavlin

Na prvo letošnje vabilo na planinski izlet pod vodstvom vodnikov PD Komenda se je v nedeljo, 4. 2. 2024, odzvalo petnajst pohodnikov. Naš cilj je bil 432 m visok Trstelj.
Zbrali smo se pred Planinskim domom na Podborštu, kjer nas je čakal avtobus. Vožnja do izhodišča je bila prijetna. V dobrem razpoloženju smo, tako se nam je zdelo, res hitro prispeli do izhodišča. Kot je bilo obljubljeno v vabilu, pot ni bila zahtevna. V lepem sončnem vremenu in ob res prijetni temperaturi za hojo smo tudi v hrib hitro napredovali. Na vrhu je sledilo obvezno fotografiranje. Razgled pa ni bil tako lep, kot ga je imel vodnik na ogledni turi. Menda so v optimalnih vremenskih pogojih pogledi na morje in Dolomite dih jemajoči. No, za tak razgled bomo morali še kdaj osvojiti ta vrh.
Po kratkem postanku na Stjenkovi koči smo se po drugi poti vrnili v dolino, kjer nas je prijazno počakal voznik avtobusa in nas odpeljal v Tomaj. Tam smo se sprehodili skozi idilično kraško vas. Planinsko turo smo zaključili na turistični kmetiji s pokušino domačih dobrot in odličnega terana. Ni se nam mudilo. Bilo je res luštno.
Vožnja domov je bila zelo vesela. Zabavne dogodivščine iz prejšnjih let so se kar vrstile. In če dober in vesel začetek na prvem planinskem izletu v letu 2024 napoveduje tudi takšno leto, se bomo letos še veliko zabavali.
Dobrodošli na naslednjem planinskem pohodu. Varen korak želimo.

1 2 ►

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Andrej Pavlin

V nedeljo, 27. 8. 2023, je PD Komenda organiziralo vzpon na Veliki Nabojs – 2.313 m visoko goro, ki se nahaja severno od višjega in bolj znanega Viša.
Zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom, smo se z vodnikoma Milanom in Robijem iz Komende odpravile tri članice. Vremenska napoved ni bila optimalna, fizična pripravljenost v letošnjem poletju tudi ne najboljša, želja iti v hribe pa po treh vikendih odpravljanja posledic poplav velika. Skupina je bila majhna in že po poti do doline Zajzera, kjer je bilo naše izhodišče, smo tiho priznale, da bi znižale naš cilj. Vodnika sta se nam prilagodila in obljubila, da se bomo odločili, ko pridemo do planinske koče Rifugio Pellarini (1.499 m).
S parkirišča smo sledili oznaki poti »616 Rifugio Pellarini«. Gozdna pot se je v začetku zložno vzpenjala, kljub zgodnjemu jutru pa je bilo toplo in vlažno. Celo nekaj kapljic dežja je padlo. Hodili smo počasi, vzeli smo si čas za pogovor, fotografiranje in občudovanje okolice. V koči Pellarini smo popili kavo in se odpravili naprej proti sedlu. Pred nami se je veličastno dvigala stena Viša, pogled na Veliki in Mali Nabojs, pa Kamniti lovec na drugi strani je bil res lep. Zbirati pa so se začeli tudi prvi oblaki. Zdaj je že padla odločitev, da si na primernem mestu vzamemo čas za malico in se vrnemo v dolino. Vrh nas bo počakal.
Pot v dolino je hitro minila. Mimo parkirišča ob izhodišču teče mrzla reka, kjer smo si ohladili noge. Pravi užitek. Prilagoditev ture je bila za ekipo odlična odločitev in vodnika sta si zaslužila veliko pivo.

Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Andreja Kern

Predzadnja nedelja v juliju je bila kot nalašč namenjena za obisk hribov in seveda tudi gora. Tokrat je PD Komenda organiziralo turo na Planjavo skozi dolino Repovega kota, kjer ni markirane poti. Pod vodenjem Robija in Milana ter pomočnikov Andreja in Timija se je 7 članov društva uspešno prebilo skozi take in drugačne ovire na poti.
Začenši na Jermanci smo najprej hodili po markirani poti, a res le za kratek čas, saj smo se V klinu odcepili od markirane poti na neoznačeno stezo. Svež zrak je dobro del na poti, saj nas sonce lep čas ni še božalo po licih. Pot je sprva potekala skozi Kamniške gozdove, kjer pa ni bilo videti drastičnih posledic predhodnih neurij. Vmes se nam je odprl pogled proti skupini Krvavca, nakar zopet skozi gozd. Vmes smo bili tudi priča tolmunom v Repovem kotu. Tokrat je kar teklo čez njih, saj je bilo vode več kot dovolj. Višje nas je pot pripeljala iz gozda ven na razgledno točko, kjer smo imeli tudi pavzo.
Nad gozdom se je začel težji del naše ture. Prečenje polic je bil prvi del zahtevnega terena in če ne bi bilo malce mokro na skali, bi bilo lažje. Nadeli smo si čelade in jih prečili. Na desno so se nam kazale Zeleniške špice, greben raznoraznih vrhov za zares ekstremne gorske sladokusce oz. plezalce. Teren je bil raznolik, nekaj trav, kamenja, peska, ruševja. Mi pa proti Srebrnemu sedlu, ampak vmes nas je čakal še en zahtevnejši delček. Kratko plezanje, ki je ob mokri skali zahtevalo precej pozornosti. Počasi, eden za drugim, s pomočjo vodnikov, smo preplezali skalovje in še nekaj polic nad. Počasi se nam je začel odpirati svet na 2000 metrih. Megla in oblaki so medtem vztrajno začelo obdajati višinski svet, ki so svet oblekli v turobno sivino. Več…