Kategorija: Športno-plezalni odsek

Čreta. 8.6.2019
»Izziv za 12 njiv« ŠPO Komenda, ki je v letu 2018 potekal prvič, je letos s svojo ponovitvijo postal tradicionalen. Gre za izziv, kjer prijavljene naveze dveh plezalcev v izbranem plezališču, z vnaprej določenimi pravili točkovanja, plezajo 12 zaporednih ur.
Svojo vzdržljivost, uigranost, tekmovalnost in plezalno znanje smo tokrat izzivali na sončno junijsko soboto v Čreti, plezališču, ki zagotavlja možnost plezanja tako začetnikom, kot tudi izkušenim plezalcem.
Zbrale smo se tri ekipe, na koncu pa sta s 43 preplezanimi smermi v skupnem seštevku slavila Tjaša in Anže oziroma njuna ekipa I Feel Climbing. Najboljšo žensko navezo sta predstavljali Silva in Eva (ekipa Ob 6ih zjutraj je prezgodaj!), najboljšo moško Boris in Luka (ekipa Anzi da za pico) ter najboljšo mešano Tjaša in Anže. Zmagovalci smo torej bili prav vsi!
Vzporedno je potekalo tudi tekmovanje za najtežjo preplezano smer, kjer sta si v posamezni kategoriji delila mesto Rok in Anže (oba sta preplezala smer težavnosti 6c), v ekipni kategoriji pa sta s splezano smerjo JeGr (težavnost 6b), zmagala Tjaša in Anže.
Celodnevno druženje smo zaključili ob prijetni in zasluženi večerji, vsi z občutki zadovoljstva in ponosa, da smo ponovno premagali sami sebe in pokazali našo ljubezen do plezanja, tega čudovitega športa.
Z željo, da se nam naslednje leto pridruži še kakšen pogumen par več (in da si Blaž in Ina s svojo ekipo Grizzy in lenivec pravočasno uredita prost dan), vam želimo lep plezalni pozdrav!

Besedilo: Tjaša Pibernik; Fotografije: Bojan Mučič, Tjaša Pibernik, Rok, Hafner, Luka Nagode

Na praznični decembrski dan se nas je 17 članov ŠPO Komenda odpravilo v italijansko plezališče Napoleonica. Zbor je bil sicer predviden ob 9. uri pred Planinskim domom v Komendi, vendar so se nekateri, z mislijo na s soncem obsijane stene ob Napoleonski cesti pri Trstu in na že nekaj osvojenih smeri še preden pridejo ostali, odpravili 1 uro bolj zgodaj. Vreme je do slovensko-italijanske meje obetalo čudovit dan, žal pa smo se iz sončne idile zapeljali v za ta čas pogost pojav – meglen Tržaški zaliv. Posvet ob kavi in pecivu v “retro” baru Giovanni e Maria v Proseku ni dal prepričljive odločitve, zato so nekateri kar pograbili opremo in se zapodili v skalo v sektor A:klasična prečka. Megla, neogretost in hladna skala nas je na začetku ustavila, vendar se nismo dali. V nadaljevanju smo preplezali kar nekaj smeri in se preizkušali v smereh nad svojimi zmožnostmi. Sonce je vmes sramežljivo pokukalo in nam vlivalo upanje na lepši pogled proti morju. Žal je bil dan za neplezalce kar naporen oz. hladen, zato si zaslužijo vse pohvale za vzdržljivost in potrpežljivost. Na koncu plezalnega dne smo si ob čudovitem sončnem zahodu kljub vsemu privoščili zasluženo pivo, domov pa odšli z mislijo, da ostajajo računi z Napoleonico neporavnani. Še se bomo vrnili.

Plezalni pozdrav,
ŠPO Komenda

1 2 ►

Besedilo: Zdenko Nemec, Tjaša Pibernik; Fotografije: Zdenko Nemec, Polona Oblak, Matjaž Oblak, Petra Osolnik

V oktobru smo člani ŠPO Komenda nadaljevali z našimi na novo obujenimi mesečnimi izleti in se ponovno podali na Primorsko, tokrat v naše drugo največje plezališče – Črni Kal. Plezališče se lahko pohvali z lepimi razgledi na Tržaški zaliv in koprsko zaledje, vznožje pa ponuja obilico sence in je kot tako primerno tudi za družine z majhnimi otroki. K odličnemu vzdušju našega družinskega plezalnega dne je prispevalo sončno jesensko vreme, živahna druščina in dobra volja, Gašper pa je poskrbel, da nas ni bilo le videti, ampak, da se je iz našega »tabora« po plezališču širil tudi mamljiv vonj mesa na žaru. Ker je izbor težavnosti smeri v tem plezališču zelo pester, pa smo doživeli pravo plezalno zadovoljstvo tako začetniki, kot tudi naši bolj izkušeni člani. Še s svežimi vtisi s tega nepozabnega sobotnega izleta se že veselimo skupnih novembrskih plezalnih doživetij.
Plezalni pozdrav,
ŠPO Komenda

1 2 ►

Besedilo: Tjaša Pibernik; Fotografije: Aleš Bizilj, Tjaša Pibernik

Spoštovani,
v Komendi gradimo novo plezalno središče, ki bo združevalo vse generacije plezalcev kot tudi občane sosednjih občin. Obstoječa stenca nam dobro služi, vendar postaja pretesna za vse, ki bi radi plezali.

Na Vas se obračam s prošnjo za donacijo, kar nam bo omogočilo dokončanje zastavljenega projekta. V plezalni projekt smo že vložili 25.000 EUR, da ga bomo dokončali pa nam manjka še dodatnih 25.000 EUR donacijskih sredstev.

Od 2014 plezamo na podstrešju planinskega doma Komenda. V štirih letih smo obstoječe prostore, kjer danes pleza več kot 100 plezalcev od 3. leta naprej, že krepko prerasli. Žal moramo trenutno zaradi prostorske stiske nove interesente zavračati.

Nova in privlačnejša stena nam bo omogočila privabiti trenutno najšibkejši segment plezalcev – starejše osnovnošolce, srednješolce in študente. Ponovno bo lahko zaživela tudi rekreacija za odrasle. V ta namen smo že začeli z urejanjem novega, večjega in sodobnejšega plezalnega središča v Komendi, v vasi Mlaka.

Z vsakim vašim prispevkom bodo mladi plezalci bližje plezanju v novem plezalnem središču. Hkrati pa boste prispevali tudi k medgeneracijskemu druženju, saj pri nas plezajo tako mladi kot starejši rekreativci.

Zelo Vam bomo hvaležni, če se odločite, da nam pomagate na enega od sledečih načinov:

· Prispevate znesek po lastni izbiri

· Pomagate pri nakupu blazin, oprimkov, montaža stene (1000 €, 2000 €, 3000 €,…)

· Krijete stroške nakupa drobnega in pritrdilnega materiala (500 €, 1000 €, …)

· Pomagate pri postavitvi osnovne plezalne smeri (300 €, 400€, 500 €, …)

Vaše cenjene prispevke lahko nakažete na SI56 0231 2005 0478 906, s pripisom DONACIJA ZA plezalno središče Komenda.

O nas lahko izveste več na naši FB strani (https://www.facebook.com/stenca.kom) ali uradni strani PD Komenda (www.pd-komenda.si) pod zavihkom športnoplezalni odsek.

Ko bo nova stena dokončana vas bom osebno povabil, da si jo pridete ogledati, obenem pa vas že zdaj vabim, da začnete tudi sami spoznavati čudoviti svet športnega plezanja

Že vnaprej se vam zahvaljujem za vsak vaš prispevek,

Marko Pogačar

načelnik ŠPO Komenda

031217513

Tudi letos je ŠPO Komenda organiziral družinski plezalni tabor. Tako nas je med 11. in 15.
avgustom 2017 kar 30 članov in pridruženih družinskih članov prihajalo in odhajalo na tabor
v Trenti.
Bili smo si različni, kolikor se je le dalo. Od 8 mesečnice, ki se je dobro znala naložiti na
desno nogo in z oprimkom okoli ramenskega obroča odraslega potegniti višje, do 43 letnika,
ki je prvič plezal v skali. Nekateri so med plezanjem prisegali na kapo, drugi na čelado, tretji
pa na golo glavo. Pot do Trente se je za večino vlekla v avtih, natrpanih z opremo, nekaj
uživačev pa je prišlo preko Vršiča v tabor s kolesi. Za družbo otrok je skrbel tudi en
kosmatinec na štirih nogah, en bodoči član ali članica pa se je celo ves čas nosil(a) v
trebuščku, bodoča mama pa odlično vadila mazanje palačink z raznimi namazi.
In tudi plezali smo zelo različno. Včasih na vrvi, včasih brez. Nekateri na top, drugi seveda
izključno naprej, kot se za pravega plezalca spodobi. Osvojili smo ocene od trojk do 7b. Vse
to sta nam omogočali krasni plezališči Pri Plajerju in Pri Pavru. Prvo se je izkazalo kot idealni
prostor za preživljanje sončnih dni, kjer se je lahko na travi pod steno poležavalo,
dremuckalo, igralo karte, piknikiralo, sončilo in senčilo. Seveda se je tudi plezalo in to vse do
osvojitve smeri z oceno 7b in s pravim imenom: Hči planin. Čeprav smo se k Pri Pavru
podali le enkrat, in še to “samo za tri urce, saj tam nimamo kaj delati cel dan”, smo plezanje
zaključili šele po slabih sedmih urah ter bolj ali manj vsi z velikimi nasmeški, saj je plezališče
vsakemu dalo nekaj.
Ko smo se proti večeru vračali v tabor, so bile naše misli že pri hrani in druženju. Kuharji in
organizator prehrane so se več kot izkazali s svojimi idejami, raznoliko ponudbo in
brezhibnim vodenjem kuhinje. Tako so bili trebuščki polni, telesa zadovoljna in pripravljena
na nov delovni dan v skali.
Za piko na i se je zadnje jutro nekje našla ogromna lubenica, katero smo z užitkom pojedli
na poti domov, ko smo se ustavili ob Jasni, kjer smo šele zares preizkusili naš pogum. Voda
je bila namreč mrrrrz…odlična.
Hvala vsem, ki ste skrbeli za organizacijo in nadvse prijetno družbo! Ali z besedami
načelnika: “Tabor nam je res dobro uspel. Z ali brez, na top-a ali naprej, važn’ da se pleza.”

Polona Oblak

Na naslednji povezavi so možne prijave na plezalne vadbe 2017/2018: https://goo.gl/forms/8inq5YqKcQapVesO2

Vsi, ki ste prijavo že oddali preko prejšnjega obrazca, vam NI treba ponovno izpolnjevati novega obrazca.

Z vadbami začnemo 4. septembra in potekajo na plezalni stenci nad planinskim domom Komenda. Plezalni vrtec bo imel vadbe med 16.00 in 18.00, OŠ med 16.00 in 20.00, odrasli (16+) po 19ih (20) uri. Razporeditev bo znana 3.septembra, ko se zaključi prvi krog prijav.

CENA plezanja – otroci (seštejte ure plezanja vseh vaših otrok za en teden in tako dobite ceno, ki velja za tekoči mesec):
1h / teden = 25€ /mesec
1,5h / teden = 30€ /mesec
2h / teden = 40€ /mesec
2,5h / teden =45€ /mesec
3h / teden = 50€ /mesec
3,5h / teden = 55€ /mesec
4h / teden= 60€ /mesec
4,5h / teden = 65€ /mesec
5h / teden= 70€ /mesec

– cene že vključujejo popuste – > ali na drugo vadbo ali drugega otroka, ….
– cene veljajo za XX h / teden za en koledarski mesec
– vadnina se pobira v naprej vsako prvo vadbo v mesecu za tekoči mesec.
– če otroka opravičeno ni več kot polovico vadb na mesec, se mu naslednji mesec prizna popust v višini 50% vadnine.

Cena plezanja – odrasli:
2h = 40€ nečlani
2h = 35 € aktivni člani PD Komenda

Lana Skušek, članica našega športnoplezalnega odseka, je na tekmi državnega prvenstva v bolderjih osvojila peto mesto v kategoriji kadetinj in odlično drugo mesto med članicami.

Lana, iskreno ti čestitamo za tvoj uspeh!

Yosemite valley, camp 4. Iskanje soplezalca na oglasni deski. V iskanju soplezalca se mi pridruži Kandčan. Spogledava se in vprašam ga, če bi šel naslednji dan plezati v več raztežajno smer. Odgovori mi z vprašanjem: » Plezaš hitro?«. Zmeden mu odgovorim, da sem prvič tukaj in da v veliki granitni steni še nikoli prej nisem plezal. Z očmi me premeri in odgovori: » Izgledaš hiter. Jutri se dobiva tukaj ob 12 h«.
Yosemite valley, upper pines camp, 21 h, naslednji dan. Za mano sta preplezani dve plezalni smeri East buttress, 5.10c, 335 metrov (Middle cathedral) in Northeast buttress, 5.9, 270 metrov (Higher cathedral). Res je bilo hitro.
To je bila samo ena od mnogih norih zgodb, ki sva jih doživela v petih tednih med potovanjem po zahodni obali Severne Amerike. Po dolgem letu sva končno pristala v San Franciscu. V treh dneh si ga površno ogledava, prevzameva avto in se odpeljeva čez Golden gate most proti mestu Truckee ob jezeru Taho. Prvič v življenju se srečam z granitnimi pokami in sprotnim nameščanjem varovanja v poke. Ok, sistem mi je jasen, ampak tehniko plezanja pa bo potrebno še malce izpiliti. V avtu si s pomočjo prijateljev urediva leseno posteljo, v bližnjem mestu Reno pa si nakupiva vse potrebno za dokaj udobno štiritedensko življenje v avtu.
Čez Tioga prelaz, ki je visok več kot 3000 m.n.v. se spustiva v dolino Yosemitev, kjer naju osupne več kot 1000 metrska vertikalna monolitna stena El capitana in pogled na enega izmed najinih ciljev – Half dome. Nestrpno tipkava geslo elektronske pošte v pričakovanju pozitivnega odgovora na najino prošnjo za vzpon na Half dome po zavarovni poti. » Žal vam moramo sporočiti, da niste bili uspešni pri pridobitvi dovoljenja«. Svojo žalost sva umilila s plezanjem športno plezalnih smeri in pohodom do več kot 1000 let starih sekvoj.
Pot naju pelje naprej v mestece Bishop, ki naju očara z odlično hrano. Leži v centru svetovno znanih plezališč, kot so Buttermilk, Pine creek in Owens River George.
Po treh dneh plezanja se odpeljeva v Los Angeles. Prehodiva najbolj znani obali Saint Monica in Venice beach, poiščeva zvezdice v Hollywoodu, ugotoviva, da tako velika mesta niso za naju in zbeživa v nacionalni park v puščavi Yoshua tree. Tukaj prideva na svoj račun in pod žgočim puščavskih soncem plezava več raztežajne, športno plezalne smeri ter balvanske probleme. Ponoči za muziko poskrbi tuljenje kojotov, za dobro jutro pa zajčki. Obkljukava še Grand Canyon, Horseshoe Bend v Arizoni in se za nekaj dni ustaviva v parku Zion v Utahu. Zion je zelena oaza obkrožena z visokimi stenami in vrhovi. Prava paša za oči po več dnevnem bivanju sredi puščave. Plezava v okoliških plezališčih, saj v parku niso najbolj navdušeni nad plezalci. Med plezanjem v Saint Georgu spoznava legendarno slovensko plezalko Lidijo Painkiher, ki naju je prevzela s pripovedovanjem svojih plezalnih zgodb in svojo energijo. Obkljukava še en cilj s seznama – Angels landing, ki se s 1763 m.n.v. ponosno dviga nad zeleno dolino. Bil je zelo vroč, prepaden in obljuden peturni pohod.
Zadnje dni preživiva razpeta med parkom Red Rocks in prijaznim Las Vegasom, kjer preplezava kar nekaj odličnih športno plezalnih smeri v peščenjaku in poglobiva najino zvezo s poroko v Las Vegasu. Po prevoženih 5000 kilometrih po 4 zveznih državah ZDA, preplezanih več kot 100 smeri do najvišje ocene 7c+, po ogledanih 5 nacionalnih parkih, po 15 plezališčih, po 5 tednih potovanja, z enim priimkom, po 36 urah preživetih na letalu, sva se 31.10.2016 vrnila polna najlepših spominov nazaj v Komendo na stenco.

Plezajte!

Besedilo in fotografije: Petra in Anže Osolnik

Vreme nam je malce ponagajalo, tako da smo načrtovan nekajdnevni plezalni tabor ŠPO Komenda v Rovinju zamenjali za enodnevni izlet v Črni Kal. Iz Gorenjsko-Ljubljanske megle smo se v petek, 4.11. odpravili na sončno Primorsko. Ker je to še delovni dan, nas je bilo nekaj manj, a zato ni bilo nič manj zabavno. Po obvezni jutranjo-dopoldanski kavi in rogljičku, smo se polni adrenalina odpravili v plezališče. Razgled, ki smo ga videli že ob parkirišču nam je dal dodatno spodbudo, da se res splača priplezati smeri do vrha in uživati ob pogledu na malce oddaljeno morje. Z nami sta bila tudi mlajša plezalca, ki pa nista zaostajala v plezanju. Z besedami »Valuj me!« ter prošnjo in iskricami v očeh je štiriletnik želel, da ga varujemo, da bo on lahko plezal in šlo mu je odlično. Tako kot tudi vsem ostalim. Ko se je v popoldanskih urah sonce skrilo za oblake in nas je šele tema pregnala s plezališča, smo se odpravili nazaj na Gorenjsko, kjer smo v večjem krogu plezalcev nazdravili mlado poročenemu plezalnemu paru in jima zaželeli večno srečo in ljubezen, drug drugemu pa, da naj do ponovnega srečanja čim več plezamo.

Plezajte!

Besedilo: Marta Jagodic, ŠPO Komenda