Kategorija: Sekcije

Vodnika Robi in Milan sta za člane planinskega društva organizirala že drugo usposabljanje letos. Tokrat tečaj gibanja po plezalnih poteh – feratah.

V soboto, 20.05.2023, se je štirinajst članov društva odpravilo proti Mojstrani, kjer smo na poligonu planirali opravit teoretični del, nato pa še praktičnega v ferati Hvadnik v Gozdu Martuljku. Načrt smo morali malo prilagoditi, saj je bil poligon že zaseden. Prijeten ambient smo vseeno izkoristili za pouk praktičnega dela. Robi je razložil namen in način uporabe plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in čelade – to je opreme, ki jo najpogosteje uporabljamo planinci. Njegov nahrbtnik pa je skrival še drugo opremo, ki jo rabijo vodniki, alpinisti in gorski reševalci (vrv, sisteme, popkovino, rezervne vponke, prižemo,…). Predstavil nam je namen tudi te opreme in lahko smo občudovali še njegovo znanje vezanja vozlov.

Sledila je vožnja v Gozd Martuljek kjer smo si najprej namestili opremo. Veseli smo bili nasvetov vodnikov in pomočnika Andreja. Nato se je začelo zares. Več…

1 2 3 ►

Fotografije: Srečko Smolnikar

Dne 25.2.2023 se nas je 22 udeležencev zbralo ob 7.00 uri na parkirišču planinskega doma Komenda. Z udobnim avtobusom prevoznika Rudi tours iz Litije smo se odpeljali v smeri Litije. Vmes smo se ustavili na kavici v naselju Breg pri Litiji, nato pa smo se odpeljali do hriba Sitarjevec kjer smo bili ob 9.00 uri dogovorjeni za ogled rudnika Sitarjevec. Sprejele so nas prijazne vodičke in nam povedale nekaj napotkov glede varnosti v samem rudniku, prav tako pa so nam povedale zgodovino omenjenega rudnika. Rudo naj bi izkoriščali že Kelti, bolj intenzivno tudi Rimljani, prvi pisni viri pa izvirajo iz 16 stoletja, ko je rudnik v svoji knjigi Slava vojvodinje Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor. To je eden najstarejših rudnikov v Sloveniji v katerem so zanimivi kapniki, ki so edinstveni tudi v evropskem prostoru.
Po ogledu rudnika smo se odpeljali še v vas Slavina pri Dolah pri Litiji, kjer smo se zglasili na oglarski domačiji Brinovec. Bili smo deležni prijaznega sprejema domačih. Pogostili so nas z joto, ki so jo skuhali na odprtem ognju v naravi. Postregli so nas še z aperitivom iz domačih žganih pijač in domačim vinom ter štrudlom. Gostitelj nam je z videoprikazom povedal, kako se pripravi kopa za kuhanje oglja. Povedal je še, da na leto pripravijo štiri kope, iz katerih iz vsake dobijo od 5 do 7 ton oglja. V vsako kopo pa dajo 50 kubikov lesa listavcev.
Po obilni malici in predstavitvi smo se odpravili proti domu. V Komendo smo prispeli nekaj po 16 uri polni lepih vtisov.

1 2 ... 5 ►

Besedilo: Silvo Poglajen; Fotografije: Zoran Sodnik

Vabilu na udeležbo praktičnega prikaza opreme za hojo v hribe v zimskih razmerah se je odzvalo 21 članov PD Komenda. Na Krvavcu smo se v meglenem jutru zbrali 19.02.2023.
Že na ogledni turi dan prej smo ugotovili, da razmere ne bodo najboljše. Nizka oblačnost, megla, veliko pretoplo. Sneg “kot polenta”. Za trening hoje z derezami in ustavljanja s cepinom res premehko. Rešil nas je lastnik turistične kmetije Viženčar. Prijazno je ponudil pomoč in zvečer s teptalcem utrdil del hriba za trening.

Od parkirišča smo se sprehodili do pripravljene strmine in pozorno poslušali vodnike Robija, Milana, Braneta in Janeza, ki so nam pomagali pri namestitvi derez in pokazali pravilno rokovanje s cepinom. Tudi markacista Franci in Drago sta bila v veliko pomoč. Potem se je začelo zares. Spuščanje po strmini in ustavljanje s cepinom ni tako enostavno, kot bi si mislili. Bilo pa je veliko smeha. Zaradi spuščanja po snegu smo bili mokri in mraz se je zalezel do kosti. Pospravili smo opremo in šli na čaj.

Na toplem, ob krušni peči, smo strnili vtise in naredili načrt za vsaj eno pravo zimsko turo. Pred odhodom so nam vodniki dali še nekaj navodil, kako ravnati z mokro opremo, ko pridemo domov. Strinjam se z vsemi, ki trdijo, da bi morali vsi pohodniki, ki pozimi zahajamo v hribe, tak trening opraviti vsako leto. Da preverimo opremo in obnovimo znanje.

1 2 ►

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Matjaž Drolec

Dvaintrideset znanja željnih se nas je zbralo v planinskem domu Komenda kjer smo spoznali teoretične osnove za varnejšo hojo v gore v zimskih razmerah. Vodniki PD Komenda so nam v prvem delu predstavili nevarnosti, ki pretijo na nas v gorah pozimi. V nadaljevanju je bil glavni poudarek na ustreznih oblačilih in opremi, ki ne sme manjkati v nahrbtniku ter prikazu pravilne uporabe le te. 

Vsi že komaj čakamo na drugi del kjer bomo nadgradili znanje na praktičnem delu tečaja nekje v naših zasneženih vršacih.

V nedeljo 29.01.2023 smo se 16 članov društva z mini busom odpravili proti primorski do vasi Podgorje. To je bila tudi izhodiščna točka našega izleta na Slavnik, ki s svojimi 1028 m velja za priljubljeno izletniško točko prebivalcev Obalno-kraške regije.
Naša pot se je začela na parkirišču v vasi Podgorje, od koder smo se peš podali do glavne ceste, ki smo ji sledili do križišča, kjer so nas planinske oznake usmerile levo proti Slavniku. Na Slavnik vodita dve poti, bolj položna ali strma. Mi smo izbrali bolj strmo. Asfaltno prevleko kmalu zamenja široka dobro uhojena pot čez gozd. V prijetnem tempu našega najmlajšega člana Leona, se podamo proti vrhu in prav kmalu je sledil že krajši postanek za slačenje, ter sladko in kratko okrepčilo. Gozd se je nato začel redčiti, ko pa so drevesa izginila, se nam je odprl čudovit pogled na Tržaški zaliv. Do vrha je pot potem potekala po travniku in kmalu že vidimo Tumovo kočo na Slavniku. Odpravili smo se še do razgledne točke in že so se prvi žigi vtiskali v planinske knjižice. Vreme za razglede je bilo kot naročeno in lahko smo občudovali razglede na vse strani Slovenije, tudi na sosednji državi Italijo in Hrvaško. Sledil je daljši postanek v nabito polni koči, kjer smo si naše trebuščke napolnili z okusnimi jedmi na žlico. Pot navzdol je bila manj vetrovna, paziti pa smo morali na korak, saj je bilo ponekod pomrznjeno.
Zadovoljni, polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu in na avtobusu že načrtovali o nadaljnjih podvigih.

1 2 3 ►

Besedilo: Marjana Petrič; Fotografije: Marjana Petrič