Novice iz sekcij planinskega društva

Škrjančki vabimo na pohod Kolovec

Vabljeni na pohod Kolovec

 RUDNIK – PARTIZANSKA TISKARNA –  / gost. Čeh / – vikend Cene

v soboto 04.06.2022

Pot je lahka in traja v obe smeri eno uro in pol.

Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.

Zbor je ob 8:00 uri pri planinskem domu Komenda.

Obvezna prijava  s 6 evri pologa pri Marički

ali pri Franc Drolcu na gsm 041-751-105 do  01.06.2022

Vabijo Škrjančki

Spominski pohod Milana Šinkovca, 02.05.2022

Na praznični 2. maj že vrsto let poteka spominski pohod Milana Šinkovca. Tudi letos je bilo tako.
Osemindvajset pohodnikov se je zbralo. In če smo prejšnji pohod zaključili ¨pod češnjo¨, smo tega
tam začeli. Vremenska napoved ni bila najbolj obetavna, vendar dobre volje ni manjkalo.
Pot smo dobro poznali, zato se je kolona pohodnikov razpotegnila, saj ni bilo bojazni, da bi se kdo
izgubil. Veliko smo si imeli povedati, obujali smo spomine na zimsko sezono, delali načrte za poletno.
Pa zabavni spomini ob različnih dogodkih s poti proti našemu cilju … Se jih je kar nekaj nabralo v letih,
ko poti proti Šenturški Gori ¨obvladujejo¨ Škrjančki.
Na vrhu smo naredili kratek postanek in se nato vrnili v dolino. Da vseh poti le ne poznamo tako zelo
dobro, se je izkazalo ob povratku. Del pohodnikov se je vrnil na izhodišče po drugi poti, kot smo
nameravali. No, končalo se je dobro. Pohod smo zaključili na dvorišču našega gostitelja Milana, ki je že
prej pripravil vse za druženje na pikniku. Bilo prijetno in se je zavleklo v popoldne.
To je tudi bistvo takšnih pohodov. Malo rekreacije, obujanja spominov, druženje. Naj bo še dolgo
tako.

Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Jože Filipčič

Škrjančki v letu 2021

Dejavnosti v letu 2021
1 Prvega januarja smo organizirali Mačkov pohod na Š.G. (10. pohodnikov)
2 Konec januarja imamo zbor Škrjančkov, ko podelimo priznanja pohodov na Š.G. odpadlo
3 Pohod mučenikov na Šenturško Goro odpadlo
4 Na velikonočni ponedeljek je bil očiščevalni prdenov pohod na Š.G. (8. poh.)
5 Drugo soboto v juniju smo organizirali tradicionalni pohod bosonogih na Š.G. (42. poh.)
6 V mesecu maju je bil izlet Po Slakovi poti odpadlo
7 Sredi meseca junija smo imeli pohod Rudnik – Kolovec – gost. Čeh (30. poh.)
8 Konec oktobra je bil Majčev pohod na Š.G. (7 poh.)
Pred Božičem smo Škrjančki in še ostali pohodniki postavili ob poteh na Š.G. 33 jaslic.
9 Na Štefan dan pa je bil pohod od jaslic do jaslic po krožni poti iz Jurčkove dobrave. (25. poh.)

Zbora Škrjančkov v petek, 11.03.2022 na Planinskem domu se je udeležilo 48 članov.

Ratitovec, 05.02.2022

V soboto 5.2.2022 se nas je izpred planinskega doma, 10 sončnih razgledov željnih, planincev z avtomobili odpeljalo na Prtovč, od koder smo se po poti (čez Razor) povzpeli na Ratitovec.

Za sončka, super snežne razmere, prijetne temperature in zelo blag vetrič je poskrbela narava, za dobro voljo in celo goro smeha pa kar mi sami. Zaradi varnosti in boljšega občutka pri hoji, smo si vmes nataknili derezice in kmalu zakorakali, po vršnih pašnikih, proti Krekovi koči. Še predno pa smo stopili na toplo, smo se povzpeli še na vrh (Gladki vrh 1667 m), tam pa smo skupaj zbrani seveda tudi malce pozirali fotoaparatu.

Nekaj minut zatem smo že sedeli v koči in si privoščili nekaj okrepčila.

Preden smo se spustili nazaj v dolino, smo slišali še nekaj napotkov glede varnega gibanja po zasneženem pobočju. Po nekaj koristnih informacijah smo se previdno spustili proti izhodišču, tokrat po sončni poti (čez Po(v)den).

Preden smo se spakirali po avtomobilih, smo se še malce poveselili pogleda v prihodnost, proti naslednjim izletom.

Vljudno vabljeni na naslednje super izlete.

Vodniški odsek PD Komenda.

Besedilo: Aleš Bizilj; Fotografije: Aleš Bizilj

Velika Poljana, 30.01.2022

V nedeljo 30.1.2022 se nas je pri planinskem domu dobilo osem pohodnikov. Z osebnimi avtomobili smo se odpravili v vas Povlje, od koder smo se nato podali proti Veliki Poljani pod Storžičem. Imeli smo prekrasno vreme, uživali smo v čudovitih razgledih, na Veliki Poljani pa smo malo presenetili našega vodnika Posavca. Posavec nas je lepo pogostil, zelo dober pa je njegov skutin štrudl (če ga boste obiskali ga morate probat).

Besedilo: Silvo Poglajen; Fotografije: Silvo Poglajen

Delček Komendske planinske poti z markacisti, 15.01.2022

V soboto, 15. januarja, so se markacisti odpravili krožno prehoditi del Komendske planinske poti z začetkom pri Lovski koči na Križu – Tunjice – Šenturška Gora – Planinski dom Komenda – Lovska koča na Križu.
Dan je bil sončen,z mrzlim začetkom😊. Zbralo se nas je 9 planincev. Pot nas je vodila mimo cerkve sv. Ane, do središča Tunjic kjer je sledil prvi »pravi vzpon«, do Viševca. Tam nas je prijazno sprejela gospa Helena. Helena je v svoji krušni peči spekla 16 hlebcev kruha, še prej pa ocvrla flancate. Pri svoji rojstni hiši ima postavljene prekrasne jaslice, ki jih vsako leto obogati s svojimi lesenimi izdelki in lučkami.
Helena nas je prijazno pogostila s flancati in pijačo. Za na pot pa smo dobili še svež hlebec kruha. Helena, HVALA in POKLON.
Pot smo nadaljevali proti Šenturški Gori, kjer smo na hitro ustavili v gostilni in se pogreli s čajem, nato pa nadaljevali proti Komendski dobravi. Ker se je naša pot že »rahlo«zavlekla, smo sklenili ubrati bližnjico in jo mahnili proti Čukovem bajerju, mimo Mlake, spet v gozd, kjer smo se znašli na začetku – pri Lovski koči na Križu.
Na koncu smo si razdelili kruh in sklenili, da naslednjič s seboj vzamemo tudi kakšno klobaso… nikoli ne veš kje srečamo dobrega človeka, ki nam bo podaril kruh.

Košutnikov turn, 05.09.2021

Tokratni cilj je Košutnikov Turn (2133m), najvišji vrh najdaljšega slovenskega grebena Kušuta, ki je dolg kar 10 km. Hkrati je 5. najvišji vrh Karavank. Vremenska napoved je bila odlična, izlet za tokrat majhno skupino sta vodila Robi in Milan.
Ob 6. uri smo se odpravili proti Tržiču, kjer smo se peljali skozi Dovžanovo sotesko in pri zapuščeni karavli zavili levo proti Dolgim njivam, cesta je bila ves čas v dobrem stanju. Izhodišče je bilo pri manjšem kamnolomu, tam smo se po skupni sliki odpravili proti koči na Dolgih njivah, kakšnih 15 min hoje. Tam nas je vodnik Milan presenetil z vabilom na prvi postanek s kavo. Glede na to, da smo imeli lepo vreme in dovolj časa, je bil to odličen začetek dneva. Pogled nam je olepšala z jutranjim soncem obsijana strmina grebena, ki smo se ga nato lotili z zahodne strani. Pot je bila dobro označena in že od začetka precej odprta, z redkejšim drevjem in rušjem. Čez slabo uro smo prispeli na travnato pobočje. Po kratkem postanku smo ujeli v pogled dva gamsa na vzhodni strani, in takoj še dva na zahodni strani grebena. Mirno so nas opazovali, nastalo je kar nekaj lepih slik. Malo pod grebenom je teren postal skalnat, pokazal se tudi naš vrh. Kratka pot po vrhu grebena proti cilju bila zožena, tako da bilo je potrebno biti pozoren.
Lepo vreme na vrhu nam je ponujalo čudovite poglede na avstrijsko in slovensko stran, med drugim smo videli Vrbsko jezero, Celovški vrh, Tolsto Košuto, Kladivo, Dobrčo, Peco v ozadju, pa bližnje vrhove na Kamniško Savinjski strani.
Med postankom na vrhu sta se nam z vzhodne avstrijske strani pridružila plezalca , ki sta priplezala preko zahtevne ferate. Ta na Košutnikov Turn poteka z avstrijske strani preko Cjajnika.
Spustili smo se po vzhodni strani, ki je nekoliko daljša. Steza se je videla daleč navzdol, z nekaj lepimi grapami proti avstrijski strani. Vse do prvega rušja je bilo precej strmo, paziti je bilo treba na vsak korak zaradi nevarnosti zdrsa. Naša skupina je bila pridno pozorna, saj je bil to edini odsek, kjer smo vsaj za nekaj trenutkov utihnili Opozorila s spletnih strani, da je v dežju celo prenevarno, so na mestu.
Tik pred povratkom do koče pri Dolgih njivah se je razprostrla odprta planina za ležerni počitek. Tam nam je Robi razkril, da je na poti videl kačo, hmmm, morda zares bolje, da je to povedal šele na koncu.
Izlet smo zaključili z odličnim kosilom pri koči.

Aha še to – pri dobrih 40-ih letih sem od najmlajšega udeleženca Leona izvedela, da mravlje oddajajo mravljično kislino, če dlan za nekaj sekund položiš na mravljišče. To potrdi njen zelo oster vonj. V manjših količinah je nestrupena in primerna kot dezinfekcijsko sredstvo ter za zdravljenje različnih bolezni.

Besedilo: Špela Zalokar

Lisec, 04.07.2021

Na, pa smo spet v dežju:? Privoščimo si daljši »kafe« in malce spremenimo naš dan… Zapeljemo se po Zgornji cesti pod planino Za Liscem. Parkiramo za ovinkom, naprej pa – peš… Dež pojenja. Črni močeradi… Zavijemo po poti na planino Za Osredki. Ustavimo pri »debeli« smreki. Ki je ni več, nanjo spominja samo še ogromen panj…
Pod planino zaukažem – tišino. Nadejamo se gamsov, a je izgleda tudi zanje preveč mokro, da bi se pokazali na paši. ( Nič ne bo. Kakor tudi s potjo okrog Lisca. ) »Zastavimo« v strmino in ker ni vroče, smo kmalu na grebenu Kozjih Robe. ( Samo mokri do riti. A to tudi kaj šteje? )
Do vrha Lisca samo še nekaj minut. Hitra malica v slučaju dežja. Obrat nazaj na greben. In počasi in pazljivo – spust k Orožnovi koči. Francelj nas že pričakuje! ( »UUU kaj blo dobr!!!« )

Besedilo: Tina Bijol

Na prvo nedeljo v juliju se je po dolgem času obetal slabo vreme, dež. Skratka, neprimerno vreme za v hribe. Kljub slabi napovedi se je odpravilo proti Bohinju, Bohinjski Bistrici, kjer so se pridružili še prijatelji iz Iskra planinskega društva, Ljubljana. Kot pravijo, da ima dež T mlade v Bohinju, ni bilo nič čudnega, da nas je pričakal dež, nizka oblačnost.
Tura naj bi se začela na parkirišču bivšega smučišča Kobla, vendar se je zaradi odločilo, da se z avtomobili odpelje višje, kjer bi imeli kratek pohod do Orožnove koče. Kjer se je parkiralo se je vreme umirilo in naša pot nas je vodila najprej do planine Osredki. Po zahtevnem brezpotju smo se vzpeli do planine Lisec (1665m). Žal zaradi oblačnosti nismo bili deležnega razgleda na sosednje hribe ☹. Spust iz planine se je nadaljeval proti Orožnovi koči na planini Za Liscem (1346m), kjer nas je pričakal prijazen skrbnik Franci. Okrepčali smo se z jedmi na žlico in zavitkom. Skrbnik nas povabi tudi na prihajajoča koncerta, ki se bosta odvijalav koči v mesecu julij. Več o tem poglejte na njihovo e-stran. Do avtomobilov je pot minila hitro, se odpeljali do Bohinjske Bistrice na sladoled in se poslovili.
Naj še omenim, da smo imeli na pohodu kar 4 planinske vodnike. Naša dva, Milan in Robi, ter njuni dve »sošolki« iz času dela izpita za planinske vodnike, Alenka in Tina. Turo so naredili prijetno, dobili nova znanja planinskih rastlin in še kaj.
Obisk Črne prsti smo pustili za drugič, ob lepšem vremenu.

Besedilo: Polona Razpotnik