Kategorija: Sekcije

V soboto 18.4.2026 smo se zopet podali na izlet v neznano. Naša prva postaja je bilo svetišče na Stari Gori (Castelmonte), kjer smo upali na nebesa, v nadaljevanju pa smo padli v Landarsko jamo, kjer smo se spogledovali z jamskim medvedom in občudovali kraljico Vido, ki je pretentala Hune. Izlet smo zaključili na Jelenovem Bregu s Kobariškimi štruklji in dobro voljo, ter se odkotalili domov.

Tanja Magister

18.4.2026 se nas je 55 udeležencev zbralo na parkirišču Planinskega doma v Komendi, da se odpravimo na izlet v neznano. Vsi smo bili dobre volje in v pričakovanju doživetij. Ob 6.30 uri smo se s prevoznikom Rudi turs odpeljali v smeri Benečije. Po 2.30 uri vožnje po ovinkasti cesti smo se pripeljali na prvo destinacijo in sicer svetišče Stara gora nad Čedadom. Pred vhodom v samo svetišče nas je čakal vodič Mauro Pierigh. V dobri uri in pol nas je popeljal po zgodovini omenjenega svetišča in nam razkazal zunanjost in notranjost. Po ogledu nas je ovinkasta pot popeljala do naslednje destinacije Landarska jama. V omenjeni jami sta bili v davnih časih dve cerkvi. Pred vhodom sta nas pričakala dva vodiča, ki sta nas v treh skupinah vodila v jamo in nam v angleščini obrazložila zgodovino jame in cerkva. No zadnja destinacija pa je bilo kosilo na izletniški kmetiji Jelenov breg v vasi Avsa pod Matajurjem. Mislim da se vsi strinjamo, da so nas domači dobro pogostili in smo se domov vračali polni lepih vtisov. Kljub nevšečnosti ob vračanju (okvara sklopke avtobusa) se moramo zahvaliti vozniku Branetu za potrpežljivost in varno vožnjo. Ob okvari pa smo se zahvalili tudi Rudi turs za hitro ukrepanje, tako da je v dokaj kratkem času prišel drug avtobus in nas odpeljal domov.
Se vidimo na naslednjem izletu.

Silvo Poglajen

1 2 ... 5 ►

Besedilo: Tanja Magister, Silvo Poglajen; Fotografije: Matjaž Drolec

Na vabilo vodnikov PD Komenda na Kamniški vrh se je odzvalo devet pohodnikov. Tokrat smo se podali na pot čez Blata. Pot so pred leti uredili domači markacisti, kasneje pa so jo opustili in jo zaradi pogostih podorov speljali višje.
Avtomobile smo pustili ob cesti malo naprej od Šenturške Gore. Sprva smo hodili po gozdni cesti, naprej pa po gozdni stezi. Na posameznih mestih so še vidne stare markacije, tudi v Blatih je jeklenica še na svojem mestu, vendar prečkanje za neizkušene planince ni primerno. Od tam se pot strmo dviga in pošteno smo zagrizli v kolena. Dobro smo napredovali do planine Osredek, kjer smo si privoščili malico. Prijetne pastirske bajte, ki so žal večinoma prazne in jih zob časa neusmiljeno najeda, pričarajo posebno vzdušje. Planino v zadnjih letih skušajo oživiti in upam, da bo uspelo.
S planine Osredek smo se hitro povzpeli na Kamniški vrh in se po kratkem počitku vrnili na planino Osredek, kjer smo se povzpeli na novo gozdno pot, ki pelje do Ambroža pod Krvavcem. Tam smo naredili kratek postanek, se ohladili s pijačo, žigosli transverzalne knjižice in se vrnili do izhodišča.
Odlična tura za uvod v poletno sezono. In to pred domačim pragom.

Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Andreja Kern

Vabilo vodnikov PD Komenda na Kokoš (676 m) dan pred kulturnim praznikom, 7. 2. 2026, je obetalo lahek, bolj turistični pohod.
Pred planinskim domom na Podborštu se je zbralo 30 pohodnikov in vožnja z avtobusom do izhodišča je hitro minila. Čeprav je večino poti deževalo nas ni preveč skrbelo. Bili smo opremljeni z dežniki in pelerinami, radarska slika pa je napovedovala izboljšanje vremena.
Družba je bila raznolika. Nekateri bolj pogosti obiskovalci gora, drugi v hribe zaidejo samo ob posebnih priložnostih. Pot od izhodišča do vrha je hitro minila, večji del poti nas je spremljal dež. Ko smo prišli do koče na Kokoši, pa je že ponehal. Počitek smo izkoristili za malico in klepet, v dolino smo se vrnili po drugi poti. Na mejnem prehodu Lipica nas je čakal avtobus.
Pohod je bil kratek in dan smo izkoristili še za obisk Vojaškega muzeja Tabor Lokev. Lastnik zbirke in upravitelj muzeja Srečko Rože nas je sprejel in predstavil muzej. Po muzeju pa nas je popeljala njegova žena. Veliko zanimivih stvari smo izvedeli. Po končanem ogledu smo si privoščili še degustacijo pršuta.
Dan v dobri družbi je hitro minil. Ponovno smo ugotovili, da vreme vedno je. Važna je samo dobra volja in prava oprema.

1 2 ... 4 ►

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Matjaž Drolec, Andrej Pavlin

V novo sezono je Planinsko društvo Komenda začelo z zimskim tečajem varne hoje v gore. Vreme je bilo niti dobro niti slabo za izvedbo tečaja, bilo je oblačno, vetrovno in sneženo vzdušje, a vendar smo se vseeno odločili izpeljati, saj ne potekajo vse ture in izleti v lepem vremenu in vsak od prisotnih je bil bogatejši za izkušnjo več.
Devet se nas je zbralo, vodniki Robi, Milan ter Andrej in člani več društev. Pot smo v popoldanskih urah pričeli na Kriški planini, kjer je že začel naletavati sneg, kar je bilo bolj ugodno kot v dolini, kjer je padal dež. Sprva smo preverili opremo, manjkajočo razdelili udeležencem tečaja ter rekli nekaj besed pred pričetkom. O tem, kakšne dereze je priporočljivo imeti glede na pohodniške čevlje ter kak cepin uporabiti in poteku samega tečaja.

Ob 6.30 uri se nas je 57 udeležencev zbralo pred planinskim domom v komendi, kjer smo se vkrcali na avtobus. Usmerili smo se proti prlekiji. Po uri vožnje smo se ustavili na počivališču Slovenske Konjice na prepotrebni kavici in za wc.
Po 20 minutah smo pot nadaljevali v smeri Ormoža, vendar nismo zavili v mesto ampak smo odšli do ormoških lagun, kjer nas je čakala vodička Živa. Živa nas je vodila ob šestih lagunah in nam obrazložila njihov nastanek. Povedala je tudi, da se v lagunah zadržuje veliko ptic, prav tako pa so v šesto laguno naselili azijske vodne bivole. Po enournem ogledu in sprehodu je bil čas za odhod na naslednjo točko.
Odpeljali smo se v Jeruzalemske gorice do stare vinske kleti Malek v lasti družine Puklavec. Pričakal nas je prijazni gostitelj Rok, ki nam je predstavil vinsko klet Malek in nas povabil na degustacijo vin. Na precej hudomušen in zabaven način nam je predstavil vina, ki smo jih degustirali. Čas je kar prehitro minil in smo se morali odpraviti na naslednjo destinacijo.
Odpeljali smo se proti Kogu na izletniško kmetijo, kjer smo imeli kosilo, oziroma Martinovo pojedino. Pričakali so nas prijazni gostitelji, ki so nam že pri vhodu postregli s pogačo, nato pa je dejansko sledila zelo okusna Martinova pojedina.
Dan je kar prehitro minil in z lepimi občutki in polnimi želodci smo se v večernih urah vrnili nazaj v Komendo. Ob slovesu smo se dogovorili, da se spomladi ponovno odpravimo v neznano.

1 2 3 ►

Besedilo: Silvo Poglajen; Fotografije: Matjaž Drolec

V soboto, 5. oktobra, smo se podali na Slemenovo špico, eno najlepših jesenskih tur v Julijskih Alpah. Celotna letošnja planinska sezona je bila za nas zaznamovana z lepim vremenom, dobro voljo in številnimi lepimi doživetji – in tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Turo je pripravil vodnik Andrej. Ker je nekaj dni pred pohodom zapadel sneg, je že v sredo sam prehodil celotno pot, da bi preveril razmere in se prepričal, da bo tura varna za vse udeležence. Tako smo v soboto lahko brez skrbi uživali v popolnem dnevu.

Zjutraj smo parkirali malo naprej od skakalnic, kjer smo začeli naš krožni pohod. Pot nas je najprej vodila po markirani stezi proti Grlu, sprva po prijetnem gozdnem kolovozu, ki se kasneje spremeni v strmejšo planinsko pot, obdano s smrekami in macesni. Ta del poti je mestoma precej krušljiv, zato smo za varnost nadeli čelade. Višje, ko smo se dvigali, so se pred nami začeli odpirati čudoviti pogledi na dolino Tamar in mogočno severno steno Jalovca, ki je spremljala naš vzpon skoraj ves čas.

Pa smo ga dočakali. Vabilo na dvodnevno turo na Mišelj vrh (2349 m). V soboto, 20. 9. 2025, se je pred Planinskim domom v Komendi zbralo 12 pohodnikov, ena udeleženka pa nas je počakala na izhodišču na Pokljuki.

Mišelj vrh se nam je izmikal kar tri leta. Letos nas je pričakal v najlepšem sijaju. Z Rudnega polja smo se odpravili še z naglavnimi lučkami. Za marsikoga je bilo to še sredi noči, a parkirišče je bilo že skoraj polno. Vsi planinci smo se podali v isto smer. Na poti do Vodnikovega doma so nas pozdravili prvi sončni žarki. Prelep sončni vzhod je napovedoval še lepši dan. In tu, kjer smo mi zavili proti Velemu polju, je večina (no, vsi ostali planinci) nadaljevala proti Triglavu.

Spustili smo se na Velo polje in nadaljevali proti Planini pod Mišelj vrhom. Tam nas je prehitel edini planinec, ki smo ga srečali na naši poti. Pot se je obrnila navkreber. Najprej smo dosegli vrh Koštrunovca (2102 m), si privoščili počitek in uživali v razgledu. Triglav, Verner, Tosc, Adam, Eva, Škednjavec … Julijci kot na dlani. Nadaljevali smo proti Mišelj vrhu. Počasi. Iskali smo prehode na krušljivem terenu. Ves trud je bil poplačan na vrhu. Razgledi za bogove in tako se je v tistem trenutku verjetno počutil vsak izmed nas. Vedeli smo, da nas čaka še težak sestop, pa nas ni preveč zanimalo. Res smo uživali.

Naziv intervencije:

LEADER/CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Naziv operacije:

Plezalni center Trzin

Kratek opis operacije:

Občina Trzin je skupaj s partnerji – Plezalnim društvom Trzin, Planinskim društvom Komenda in podjetjem Višinc d.o.o. – uspešno kandidirala na razpisu LAS Za mesto in vas ter s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) in prejela Odločbo o pravici do sredstev, št. 33152-56/2025/7 z dne 20.6.2025.

V okviru projekta bo v športni dvorani Trzin vzpostavljen nov plezalni center, ki bo obsegal približno 100 m² plezalnih površin. Center bo namenjen športni vadbi, rekreaciji in vključevanju širše lokalne skupnosti.

V nadaljevanju projekta bodo v Trzinu in ostalih občinah LAS območja (Mengeš, Vodice, Medvode, Komenda, Domžale) potekale številne delavnice in dogodki, namenjeni tudi ranljivim skupinam, med katere sodijo mladi, starejši, ženske in osebe s posebnimi potrebami.

Cilji in rezultati:

Projekt naslavlja potrebo po sodobni in dostopni športni infrastrukturi ter spodbuja vključevanje vseh generacij v športno udejstvovanje in medobčinsko sodelovanje.

Cilji projekta:

• Vzpostavitev sodobnega plezalnega centra v Trzinu,
• Povečanje dostopnosti športnih aktivnosti za vse generacije in ranljive skupine,
• Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti za udeležbo v športu,
• Krepitev sodelovanja med občinami, društvi in zasebnim sektorjem.

Pričakovani rezultati:

• Vzpostavljen plezalni center z ~100 m² plezalnih površin,
• Izvedba številnih delavnic in dogodkov za različne ciljne skupine,
• Večja športna aktivnost med prebivalci območja LAS,
• Trajnejše povezave med partnerji in okrepljeno prostovoljno delo.

Vrednost projekta:

Skupna vrednost z DDV: 91.641,18 EUR

Upravičeni stroški:  91.530,21 EUR

Pričakovani delež sofinanciranja: 73.224,16 EUR

Povezava na uradno stran: https://www.trzin.si/sl/content/obcina/plezalni-center-trzin.html