Novice iz sekcij planinskega društva

Košutnikov turn, 05.09.2021

Tokratni cilj je Košutnikov Turn (2133m), najvišji vrh najdaljšega slovenskega grebena Kušuta, ki je dolg kar 10 km. Hkrati je 5. najvišji vrh Karavank. Vremenska napoved je bila odlična, izlet za tokrat majhno skupino sta vodila Robi in Milan.
Ob 6. uri smo se odpravili proti Tržiču, kjer smo se peljali skozi Dovžanovo sotesko in pri zapuščeni karavli zavili levo proti Dolgim njivam, cesta je bila ves čas v dobrem stanju. Izhodišče je bilo pri manjšem kamnolomu, tam smo se po skupni sliki odpravili proti koči na Dolgih njivah, kakšnih 15 min hoje. Tam nas je vodnik Milan presenetil z vabilom na prvi postanek s kavo. Glede na to, da smo imeli lepo vreme in dovolj časa, je bil to odličen začetek dneva. Pogled nam je olepšala z jutranjim soncem obsijana strmina grebena, ki smo se ga nato lotili z zahodne strani. Pot je bila dobro označena in že od začetka precej odprta, z redkejšim drevjem in rušjem. Čez slabo uro smo prispeli na travnato pobočje. Po kratkem postanku smo ujeli v pogled dva gamsa na vzhodni strani, in takoj še dva na zahodni strani grebena. Mirno so nas opazovali, nastalo je kar nekaj lepih slik. Malo pod grebenom je teren postal skalnat, pokazal se tudi naš vrh. Kratka pot po vrhu grebena proti cilju bila zožena, tako da bilo je potrebno biti pozoren.
Lepo vreme na vrhu nam je ponujalo čudovite poglede na avstrijsko in slovensko stran, med drugim smo videli Vrbsko jezero, Celovški vrh, Tolsto Košuto, Kladivo, Dobrčo, Peco v ozadju, pa bližnje vrhove na Kamniško Savinjski strani.
Med postankom na vrhu sta se nam z vzhodne avstrijske strani pridružila plezalca , ki sta priplezala preko zahtevne ferate. Ta na Košutnikov Turn poteka z avstrijske strani preko Cjajnika.
Spustili smo se po vzhodni strani, ki je nekoliko daljša. Steza se je videla daleč navzdol, z nekaj lepimi grapami proti avstrijski strani. Vse do prvega rušja je bilo precej strmo, paziti je bilo treba na vsak korak zaradi nevarnosti zdrsa. Naša skupina je bila pridno pozorna, saj je bil to edini odsek, kjer smo vsaj za nekaj trenutkov utihnili Opozorila s spletnih strani, da je v dežju celo prenevarno, so na mestu.
Tik pred povratkom do koče pri Dolgih njivah se je razprostrla odprta planina za ležerni počitek. Tam nam je Robi razkril, da je na poti videl kačo, hmmm, morda zares bolje, da je to povedal šele na koncu.
Izlet smo zaključili z odličnim kosilom pri koči.

Aha še to – pri dobrih 40-ih letih sem od najmlajšega udeleženca Leona izvedela, da mravlje oddajajo mravljično kislino, če dlan za nekaj sekund položiš na mravljišče. To potrdi njen zelo oster vonj. V manjših količinah je nestrupena in primerna kot dezinfekcijsko sredstvo ter za zdravljenje različnih bolezni.

Besedilo: Špela Zalokar

Vabimo na Krofičko in Ojstrico

Obvestilo: pohod ODPOVEDAN zaradi premajhnega števila prijav!

PD Komenda vas vabi na dvodnevno turo na

Krofičko (2.083 m) in Ojstrico (2.350 m) po Kopinškovi poti

Odhod: v soboto 25.09.2021 ob 6.00 uri izpred PD Komenda na Podborštu

Prevoz: osebni avtomobili

Čas hoje: prvi dan: 8 ur; drugi dan: 9 ur

Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot

Oprema: samovarovalni komplet, plezalni pas, čelada, dobra planinska obutev,

Spanje: koča na Klemenči jami. Cena polpenziona je 35 eur.

Vodnik: Milan Šinkovec, Robi Posavec

Obvezne prijave do 22.9.2021 na GSM: 041 298 954 (Milan Šinkovec). Število prijav je omejeno  (do 10 oseb).

Pri izvedbi ture se upošteva navodila NIJZ in PZS!

Vabljeni!
PD Komenda

Vabimo na Košutnikov turn

PD Komenda vas vabi na

Košutnikov turn (2.133 m)

Odhod: v nedeljo 05.09.2021 ob 6.00 uri izpred PD Komenda na Podborštu

Prevoz: osebni avtomobili

Opis poti: Košutnikov turn je najvišji vrh v najdaljšem slovenskem grebenu Košute. Iz Tržiča se bomo peljali skozi Dovžanovo sotesko do izhodišča.

Čas hoje: 8 ur, povratek okoli 18. ure

Zahtevnost: zahtevna pot

Oprema: dobra planinska obutev, čelada

Prehrana: iz nahrbtnika, koča na Dolgi njivi

Vodnik: Milan Šinkovec, Robi Posavec

Obvezne prijave na GSM: 041 298 954 (Milan Šinkovec)

Vabljeni!
PD Komenda

Lisec, 04.07.2021

Na, pa smo spet v dežju:? Privoščimo si daljši »kafe« in malce spremenimo naš dan… Zapeljemo se po Zgornji cesti pod planino Za Liscem. Parkiramo za ovinkom, naprej pa – peš… Dež pojenja. Črni močeradi… Zavijemo po poti na planino Za Osredki. Ustavimo pri »debeli« smreki. Ki je ni več, nanjo spominja samo še ogromen panj…
Pod planino zaukažem – tišino. Nadejamo se gamsov, a je izgleda tudi zanje preveč mokro, da bi se pokazali na paši. ( Nič ne bo. Kakor tudi s potjo okrog Lisca. ) »Zastavimo« v strmino in ker ni vroče, smo kmalu na grebenu Kozjih Robe. ( Samo mokri do riti. A to tudi kaj šteje? )
Do vrha Lisca samo še nekaj minut. Hitra malica v slučaju dežja. Obrat nazaj na greben. In počasi in pazljivo – spust k Orožnovi koči. Francelj nas že pričakuje! ( »UUU kaj blo dobr!!!« )

Besedilo: Tina Bijol

Na prvo nedeljo v juliju se je po dolgem času obetal slabo vreme, dež. Skratka, neprimerno vreme za v hribe. Kljub slabi napovedi se je odpravilo proti Bohinju, Bohinjski Bistrici, kjer so se pridružili še prijatelji iz Iskra planinskega društva, Ljubljana. Kot pravijo, da ima dež T mlade v Bohinju, ni bilo nič čudnega, da nas je pričakal dež, nizka oblačnost.
Tura naj bi se začela na parkirišču bivšega smučišča Kobla, vendar se je zaradi odločilo, da se z avtomobili odpelje višje, kjer bi imeli kratek pohod do Orožnove koče. Kjer se je parkiralo se je vreme umirilo in naša pot nas je vodila najprej do planine Osredki. Po zahtevnem brezpotju smo se vzpeli do planine Lisec (1665m). Žal zaradi oblačnosti nismo bili deležnega razgleda na sosednje hribe ☹. Spust iz planine se je nadaljeval proti Orožnovi koči na planini Za Liscem (1346m), kjer nas je pričakal prijazen skrbnik Franci. Okrepčali smo se z jedmi na žlico in zavitkom. Skrbnik nas povabi tudi na prihajajoča koncerta, ki se bosta odvijalav koči v mesecu julij. Več o tem poglejte na njihovo e-stran. Do avtomobilov je pot minila hitro, se odpeljali do Bohinjske Bistrice na sladoled in se poslovili.
Naj še omenim, da smo imeli na pohodu kar 4 planinske vodnike. Naša dva, Milan in Robi, ter njuni dve »sošolki« iz času dela izpita za planinske vodnike, Alenka in Tina. Turo so naredili prijetno, dobili nova znanja planinskih rastlin in še kaj.
Obisk Črne prsti smo pustili za drugič, ob lepšem vremenu.

Besedilo: Polona Razpotnik

Rudnik – Kolovec, 26.06.2021

Pohod Škrjančkov Rudnik – Kolovec je v celoti uspel. Pohoda se je udeležilo 18 pohodnikov. Najprej smo se ustavili na Cenetovem vikendu, kjer smo dobili zalet za pohod. Pot je vodila po gozdni poti do kmečkega turizma pri Čeh, kjer smo se okrepčali in malo odpočili, nato pa krenili nazaj v dolino. Mimogrede smo se ustavili nad kamnolomom nad vasjo Rudnik, kjer je zelo lep razgled na Julijske Alpe in krajih, tja do Ljubljane. Zaključek je bil pri Lojzetovem, sedaj Cenetovem vikendu, kjer nam je postregel z vrhunskim bogračem.

Besedilo: Franc Drolec

Bosih nog naokrog , 12.6.2021

Čeprav organiziranega pohoda Bosonogih zaradi korone ni bilo, se nas je v soboto 12.06. na Jurčkovi dobravi zbralo 40 pohodnikov in uspešno opravili pohod na Šenturško goro.

Na Šenturški gori sta se nam pridružili še dve bosonogi, ki sta prišli iz Poženika. Čeprav ni bilo običajnega zaključka na Planinskem domu Komenda in so dobili medalje le najmlajši pohodniki, je pohod minil v veselem vzdušju.

Komna, 21.3.2021

V nedeljo 21.3.2021 ob 6.30 uri smo se zbrali pred PD Komenda in se odpeljali s svojimi vozili do parkirišča pri slapu Savica. Vreme jasno in hladno, idealno za zimsko turo. Sama pot je bila zasnežena s ponekod precej snega. Naš pogled je segel na Bohinjsko jezero in smučišče na Voglu. Med samo hojo nas je spremljala dobra volja saj je bila to prva tura v letošnjem letu. Po dveh urah in pol hoje smo prispeli na Komno kjer je sledilo preoblačenje in malica iz nahrbtnika. Moj kuža Majk je hodil od pohodnika do pohodnika, če bo dobil kaj malice in se je vsem zasmilil. Ura nas je malo preganjala, začelo se je oblačiti in pihati tako da se je bilo potrebno vrniti v dolino. Srečno smo prispeli do naših jeklenih konjičkov, se poslovili med seboj in si zaželeli, da se kmalu spet vidimo.

Besedilo: Brane Osolnik; Fotografije: Brane Osolnik

Jaslice po poteh na Šenturško Goro

Letos je ob poteh na Šenturško Goro postavljenih 38 jaslic. Največ 27, jih je nameščenih ob poti iz Poženika. Na poti od Jurčkove Dobrave na ŠG jih je 9, ob zaloški poti do ŠG pa je narejenih 6 jaslic.

Na pohod in ogled jaslic se je zadnje dni podalo veliko pohodnikov zlasti mlajše družine z otroki, saj so jaslice vsake po svoje zanimive.

Škrjančki

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Mateja Drolec

Velika Martuljška Ponca, 1.8.2020

Vabilo na vzpon na Veliko Martuljško Ponco smo vzeli resno. Trem vodnikom se je pridružilo devet pohodnikov. Od doma smo se odpravili zelo zgodaj zjutraj, še v temi. Ni nam bilo žal. Razgledi na vršace ožarjene s prvimi sončnimi žarki so bili veličastni.

Začetek poti iz parkirišča do koče v Krnici je bil kot nalašč za spoznavanje, saj se nekateri udeleženci še nismo srečali, pot pa lahka, po ravnem… res se je dalo klepetati. So padle že prve šale ¨Milan, pojačaj tempo, punce preveč klepetajo¨ … Še jutranja kava v koči v Krnici, potem se je začelo zares.

Na poti smo srečevali pohodnike samo do točke, kjer se pot nadaljuje proti Špiku. Proti našemu cilju v soboto ni bilo drugih planincev. Smo pošteno ¨grizli¨ kolena, minila nas je tudi želja po klepetanju. Smo premlevali samo svoje misli. Vodniki so nas na poti opozarjali na okolico, nam pokazali vse visoke vrhove, ki smo jih lahko videli, nas opominjali na previdnost.

Melišče je bilo kar zahtevno, v višini bivaka v Veliki Dnini, smo naleteli še na snežišče ob katerem smo se prijetno osvežili. Res si nismo predstavljali, da bomo v tako toplem vremenu še hodili po snegu. Potem pa vstop v steno. Uporabili smo predpisano opremo, čelado in pasove, vodniki pa so potegnili vrv in nam pomagali. Prvi del smo opravili vsi udeleženci. Izkazalo se je, da moramo do vrha premagati še en tak podvig. Še daljši in bolj zahteven vzpon v zelo krušljivi skali. Med napenjanjem vrvi, sta se vodnika dogovorila, da zaradi časovne omejitve ne moremo vsi na vrh. Tako so vrh dosegli štirje udeleženci, ostali smo počakali na ravnini takoj za prvim plezalnim delom in spust je bil pravi izziv. Poklon vodnikom Robiju, Milanu in Marjani, da so nas varno spustili do melišča. Od tu pa samo še povratek v dolino. Sonce se je skrilo za oblake in padlo je celo nekaj dežnih kapljic. Bili smo veseli, ko smo že v mraku prišli do koče v Krnici. Po napornem dnevu smo si privoščili hladno pijačo. Potem smo veliko lažje premagali še zadnji del poti do avtov.

Preživeli smo res lep dan in ni razloga za razočaranje, ker vrha nismo osvojili vsi udeleženci. Veliko smo se naučili in spoznali tudi košček sebe. Ugotovili, da se moramo naučiti osnovnih tehničnih veščin in uporabe opreme, ki jo sicer imamo, vendar je vprašanje, če jo znamo tudi uporabiti. Spoznali pa smo tudi, da moramo biti za tako dolgo turo fizično res dobro pripravljeni. In najvažnejše – da se iz ture vrnemo nepoškodovani.

Do naslednjič…

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Andreja Kern