Vodniki PD Komenda so nas 1. 2.2025 povabili na planinski izlet na Primorsko, na grad Socerb (389m).
Na spletu sem našla zapis:
¨Grad Socerb se nahaja na visokem skalnem robu, kjer Kras prehaja v valovito Šavrinsko gričevje. Njegova zgodovina je dolga in silno burna, saj je bil zaradi strateške lege nenehno prizorišče spopadov. V srednjem veku in tudi kasneje je bil pomemben člen obrambne linije, katere del sta bila tudi, zaradi svoje izjemne lege, nič manj znameniti grad Črni Kal in še ohranjeni obrambni stolp v Podpeči. Blizu se nahaja Sveta jama, v kateri je po legendi prebival sveti Socerb. Grad je danes odličen izletniški in pohodniški cilj, saj se z njega odpre izvrsten razgled na Trst, Tržaški zaliv in Koprska brda.¨
V soboto zjutraj, še v temi, se nas je na zbirnem mestu pred Planinskim domom na Podborštu zbralo 30 pohodnikov. Vodnika Robi in Milan sta organizirala prevoz z avtobusom, zato smo se brezskrbno odpravili na pot. Prvo jutranjo kavo smo popili na Ravbarkomandi, mitnici na Primorsko. Takrat se je že zdanilo in pokazali so se prvi sončni žarki. Odlično. Da smo na Primorskem, nas je opomnila rahla burja.
Naše izhodišče je bilo v vasi Osp, ki jo zelo dobro poznajo športni plezalci. Nad vasjo se dviga skalna stena, odlično naravno plezališče. V zimskem času sameva, poleti pa je zelo obiskana. Vodnik Robi nam je povedal nekaj zanimivosti o sami steni in kasneje opisal še načrt našega izleta.
Pot ni bila zahtevna, vzpenjali smo se počasi in razgledi niso razočarali. Koper, velike ladje, ki so čakale pred pristaniščem, jadrnice … Temperature pa nič zimske. Na vrhu smo si vzeli dovolj časa za fotografiranje in občudovanje razgleda še na Tržaško stran. Potem pa smo mimo Svete jame sestopili v vas Kastelec, kjer nas je čakal avtobus.
Zadnja postaja našega potepanja je bila na kmečkem turizmu v Slopah v Brkinih. Postregli so nam z odlično joto, domačo sladico in brinjevcem, ki ga pridelajo na domačiji. Lastnik, gospod Franc, je znan pridelovalec brinjevca in je za svoje delo prejel naziv Vitez rakije. Z veseljem nam je razložil postopek pridelave te žgane pijače, seveda je skrivnosti zadržal zase. Mi pa smo bili hvaležni poslušalci in poskuševalci.
Veselo razpoloženi smo se proti večeru vrnili na Podboršt. Če drži pregovor, da se dan po jutru pozna, se bomo letos v hribih še veliko družili. Naj se želja uresniči.
Besedilo: Andreja Kern, Fotografije: Matjaž Drolec