Z avtobusom, ki ga je vozil naš dobri šofer Mladen smo se peljali v Narodni park Severni Velebit na Zavižanu. Vreme nam je bilo precej naklonjeno čeprav je kazalo na nevihte z dežjem, pa se je fronta umaknila v Liko.
Premužičeva pot je bila zelo zanimiva. Opazili smo lahko veliko flore in favne, pozorni pa smo morali biti tudi, da ne bi srečali kakega poskoka (kačo). Bilo je veliko slikanja same narave, pogled na morje pa je zakrivala megla. Med potjo smo skočili na vrh Gromovača (1675m) kjer je sledila skupinska slika najbolj drznih pohodnikov.
Zelo moram pohvaliti mlajše udeležence (otroci) pohoda, da so bili vztrajni in dosledni do nas starejših.
Po sedmih urah hoje smo prispeli na Alan, ki je bil naš cilj prvega dneva ture. Vsi srečni in zadovoljni smo si opomogli z večerjo, ki nam jo je skuhala oskrbnica Irena Pavić, in tudi pivo nam je dobro pasalo po naporni turi. Prišla je noč in ker je bil pred nami naporen dan – tura do Jablanca, smo se odpravili spat. Utrujenost je pripomogla k smrčanju in ponoči je bilo veliko nažaganih drv za oskrbnico.
Po jutranjem zajtrku smo se skupina 30. udeležencev odpravili proti cilju Jablancu. Med potjo se je lažje poškodoval mlajši fant, ki pa je zmogel pot do cilja. Mojemu kolegu Tonetu so se čevlji čisto uničili tako, da jih je v Jablancu simbolno obesil na drevo na ogled drugim pohodnikom.
Po šestih urah smo prispeli v luko v Jablancu, se preoblekli v lahka oblačila, nekateri pogumneži pa smo se osvežili tudi v morju – prava milina. Imeli smo kosilo v penzionu Lux, kjer je bil zaključek naše prelepe dvodnevne ture. Sledila je vrnitev proti domu, veseli a malo utrujeni smo si zaželeli še veliko takih prelepih uspešnih tur v našem društvu PD Komenda.
Za pomočnika sem si izbral predsednico PD Lj. Polje Matejo Tonin in se ji zahvaljujem za pomoč pri vodenju.
Besedilo: vodnik Brane Osolnik; Fotografije: Matjaž Drolec