Yosemite valley, camp 4. Iskanje soplezalca na oglasni deski. V iskanju soplezalca se mi pridruži Kandčan. Spogledava se in vprašam ga, če bi šel naslednji dan plezati v več raztežajno smer. Odgovori mi z vprašanjem: » Plezaš hitro?«. Zmeden mu odgovorim, da sem prvič tukaj in da v veliki granitni steni še nikoli prej nisem plezal. Z očmi me premeri in odgovori: » Izgledaš hiter. Jutri se dobiva tukaj ob 12 h«.
Yosemite valley, upper pines camp, 21 h, naslednji dan. Za mano sta preplezani dve plezalni smeri East buttress, 5.10c, 335 metrov (Middle cathedral) in Northeast buttress, 5.9, 270 metrov (Higher cathedral). Res je bilo hitro.
To je bila samo ena od mnogih norih zgodb, ki sva jih doživela v petih tednih med potovanjem po zahodni obali Severne Amerike. Po dolgem letu sva končno pristala v San Franciscu. V treh dneh si ga površno ogledava, prevzameva avto in se odpeljeva čez Golden gate most proti mestu Truckee ob jezeru Taho. Prvič v življenju se srečam z granitnimi pokami in sprotnim nameščanjem varovanja v poke. Ok, sistem mi je jasen, ampak tehniko plezanja pa bo potrebno še malce izpiliti. V avtu si s pomočjo prijateljev urediva leseno posteljo, v bližnjem mestu Reno pa si nakupiva vse potrebno za dokaj udobno štiritedensko življenje v avtu.
Čez Tioga prelaz, ki je visok več kot 3000 m.n.v. se spustiva v dolino Yosemitev, kjer naju osupne več kot 1000 metrska vertikalna monolitna stena El capitana in pogled na enega izmed najinih ciljev – Half dome. Nestrpno tipkava geslo elektronske pošte v pričakovanju pozitivnega odgovora na najino prošnjo za vzpon na Half dome po zavarovni poti. » Žal vam moramo sporočiti, da niste bili uspešni pri pridobitvi dovoljenja«. Svojo žalost sva umilila s plezanjem športno plezalnih smeri in pohodom do več kot 1000 let starih sekvoj.
Pot naju pelje naprej v mestece Bishop, ki naju očara z odlično hrano. Leži v centru svetovno znanih plezališč, kot so Buttermilk, Pine creek in Owens River George.
Po treh dneh plezanja se odpeljeva v Los Angeles. Prehodiva najbolj znani obali Saint Monica in Venice beach, poiščeva zvezdice v Hollywoodu, ugotoviva, da tako velika mesta niso za naju in zbeživa v nacionalni park v puščavi Yoshua tree. Tukaj prideva na svoj račun in pod žgočim puščavskih soncem plezava več raztežajne, športno plezalne smeri ter balvanske probleme. Ponoči za muziko poskrbi tuljenje kojotov, za dobro jutro pa zajčki. Obkljukava še Grand Canyon, Horseshoe Bend v Arizoni in se za nekaj dni ustaviva v parku Zion v Utahu. Zion je zelena oaza obkrožena z visokimi stenami in vrhovi. Prava paša za oči po več dnevnem bivanju sredi puščave. Plezava v okoliških plezališčih, saj v parku niso najbolj navdušeni nad plezalci. Med plezanjem v Saint Georgu spoznava legendarno slovensko plezalko Lidijo Painkiher, ki naju je prevzela s pripovedovanjem svojih plezalnih zgodb in svojo energijo. Obkljukava še en cilj s seznama – Angels landing, ki se s 1763 m.n.v. ponosno dviga nad zeleno dolino. Bil je zelo vroč, prepaden in obljuden peturni pohod.
Zadnje dni preživiva razpeta med parkom Red Rocks in prijaznim Las Vegasom, kjer preplezava kar nekaj odličnih športno plezalnih smeri v peščenjaku in poglobiva najino zvezo s poroko v Las Vegasu. Po prevoženih 5000 kilometrih po 4 zveznih državah ZDA, preplezanih več kot 100 smeri do najvišje ocene 7c+, po ogledanih 5 nacionalnih parkih, po 15 plezališčih, po 5 tednih potovanja, z enim priimkom, po 36 urah preživetih na letalu, sva se 31.10.2016 vrnila polna najlepših spominov nazaj v Komendo na stenco.

Plezajte!

Besedilo in fotografije: Petra in Anže Osolnik