Napovedi in novice o prihajajočih izletih in drugih dogodkov v organizaciji PD Komenda.

Občni zbor, 7.3.2020

V soboto smo se zbrali,
da dnevni red bi odžebrali,
najprej smo ob pesmi stali,
minuto molka spoštovali.

Potem pa so sledila
kratko dolga poročila
komisija je ugotovila,
da spoštovana so bila pravila,

Plezalci bili so nagrajeni,
klanjamo se novi steni,
projekti dobro narejeni,
trud njihov res se ceni.

Pridni tudi markacisti,
Škrjančki in pa drugi tisti,
čeprav niso bili vsi na listi,
je namen še vedno isti.

Temu je sledila hrana
in zdravica spoštovana,
druščina je zbrana,
s tem zaključila zarana.

Besedilo: Tanja Magister; Fotografije: Matjaž Drolec

Od jaslic do jaslic, 26.12.2019

Na dan samostojnosti in enotnosti ali na Štefan dan smo Škrjančki organizirali osmi pohod od jaslic do jaslic na Šenturško Goro. Zaradi res lepega sončnega vremena se nas je pri Okrepčevalnici Marički v Zalogu zbralo 39 pohodnikov iz štirih občin (Komendske, Kamniške, Mengeške, Cerkljanske in Kranjske). Po kavici in okrepčilu, ki jo je prispevala Marička, smo iz Jurčkove Dobrave krenili po komendski poti ali čez skalo proti Šenturški Gori, kjer je bilo ob poti do Šenturške gore postavljenih 6 jaslic, katere smo naredili člani sekcije Škrjančki. Pot je bila zaradi predhodnega dežja in zmrznjenih tal kar zahtevna, vendar smo jo v primernem tempu vsi varno premagali. Na Šenturški gori smo se ustavili v gostišču Pavlin, kjer smo se zopet malo okrepčali in spočili, da smo lažje krenili v dolino. Pot smo nadaljevali po zaloški smeri, kjer smo ob poti lahko videli še 10 jaslic. Na poti iz Poženika na Šenturško, ki je najbolj oblegana, je postavljenih 17 jaslic, tako da je na vseh treh poteh letos postavljenih 27 jaslic, ki so vsaka po svoje zanimiva in se jih je vredno ogledati. Letošnji izdelovalci jaslic so bili Štern Franc (prvi jasličar), Grilc Marko, ki je postavil 3 jaslice, Grilc Slavko, Škrlj Andrej, Burnik Janko, Bergant Roman, Vidmar Andrej, Car Drago, Lončar Iva, Hudmal Roman s klanškimi fanti, Kern Breda, Balažič Novak Vida , Ropret Mihela, Sodnik Peter, Preložnik Tone, Drolec Franc in še nekaj neznanih postavljavcev. Pohod smo zopet zaključili pri Marički, kjer smo imeli pripravljeno malico iz dobrot, ki so jih prispevali Škrjančki, Marička in prisotni pohodniki. Ob obloženi mizi in veselem vzdušju smo ostali še do poznega popoldneva.

 

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Rudi Ocepek, Peter Blejc

Majčev pohod, 31.10.2019

V spomin na Andreja Kvasa se nas je na 9. Majčevem pohodu pri Marički zbralo 18 pohodnikov. Po Maričkini kavici in aperitivčku, smo se zaradi slabega vremena odločili za krajšo pot iz Poženika. Na Šenturški Gori nas je že pričakalo lepše vreme, brez dežja. V gostišču Pavlin smo malo »poduškali«, si privoščili malo okrepčila, Anči nas je postregla s piškoti in z novim zagonom smo se podali v dolino. Zopet smo se odpeljali do Maričke, kjer nas je čakala malica in ob klepetu ter dobri družbi je čas hitro minil.

Izlet v neznano, 12.10.2019

Kar lepo število se nas je nabralo. V avtobusu ugibanje kam gremo. Najpogostejši odgovor: »Pojma nimam.«
Zaradi malo zavajanja smo se odpeljali skozi Domžale, nato pa le zavili na avtocesto. V Ljubljani se je možnost zmanjšala na Notranjsko in Primorsko. Kmalu je bilo jasno, da se peljemo proti Primorski.
Cilj vožnje je bil Sočerga, zaključek Kraškega roba v Šavrinskem gričevju.
V Sočergi smo krenili na kratko pot. Pričeli smo z vzponom, do cerkvice sv. Kirika in naprej proti najvišji točki izleta Veli Badin (359m).

Jesensko sonce je že posvetilo na dobrovoljno skupinico. Čeprav smo bili približno štirinajst dni prezgodnji, da bi nas očaral rdeči ruj, smo kljub temu uživali ob dišečem timijanu in brinju. Nekoliko nižje pod Badinom smo se ustavili in po skupinah ogledali bunker. Pod nami pa je pogled zajel slovenski in hrvaški mejni prehod z rečico Reko in vasico Mlini v sredini.
Po kratki malici in ogledu bunkerja, smo počasi napredovali sprva po mehki stezici, kasneje pa škrablastih istrskih skalcah proti naravnemu mostu. Ves čas so naša čutila vzburjale jesenske vonjave Kraškega roba in čudoviti pogledi v dolino od Sočerge proti Buzetu. Na drugi strani smo v daljavi lahko videli tudi Slavnik in seveda Kraški rob.

Po navdušenem kratkem spustu skozi šest metrski obok naravnega mostu, prispemo do opisne table o spodmolih oziroma ušesih Istre. Ostenje, ki se od naravnega mostu vleče proti vrhu Velega Badina je nekaj posebnega, saj je v njem narava izoblikovala mogočne spodmole, do 15m globoke in prek 10m visoke previse. Pod njimi najde zavetje pester izbor ptic, ki v pomladnih mesecih tu gnezdijo. Toplota v zavetju sten je krivec tudi za rastlinstvo, ki je značilno za Sredozemlje.

Pri spodmolih smo se malo dlje zadržali. Za povratek smo izbrali stezico, ki vodi nekoliko odmaknjena od robu, skozi gozd. V tem času je gozd že jesensko obarvan in bogat z gobami. Počasi smo se vzpeli nazaj na Badin in spustili v Sočergo.
Malo so se oglašali želodčki, ki smo jih v Kubedu potolažili z Istrsko mineštro in Istrskim hlebčkom. Seveda smo si po kosilu ogledali tudi peterokotni stolp, ki je ostanek utrdbe pred turki in se dviguje na skali nad Kubedom.
Z avtobusom smo se odpeljali, do naslednje točke. Hrastovlje s svojo znamenito cerkvico nikakor ne moremo zaobiti, če pohajamo po teh koncih. Veličastna vasica z poslikano cerkvijo je seveda ena od pomembnih znamenitost naše prelepe dežele.

Seveda tu smo lahko nakupili tudi nekaj žlahtne istrske kapljice in malo vrgli pogled na zbirko najrazličnejšega vojaškega orožja in opreme iz zgodovine. Mali muzej se nahaja pod cerkvijo in je škoda zaobiti ga, če si v tem okolišu.

Tako se je neznani del izleta zaključil. Po dokaj hitri vožnji smo prispeli v Komendo, kjer smo dan zaključili v planinskem domu z večerjo.

Iskreno upava, da sva izpolnila pričakovanja planincev in se jim za udeležbo zahvaljujeva.
Mateja in Brane

Besedilo: Mateja Tonin; Fotografije: Mateja Tonin, Matjaž Drolec