Matkov škaf, 13.06.2021

Že skupina pohodnikov na zbirnem mestu pred planinskim domom je kazala na to, da bo pohod zanimiv. Kar osemnajst se nas je zbralo v nedeljo zjutraj.

Vodnika Milan in Robi sta na vabilo zapisala, da gremo na Matkov škaf. Sem nekje prebrala, »da je eden najbolj tihih kotičkov Savinjske doline, ki se skriva pod stenami Mrzle gore, kjer slap vsako leto ustvari do 30 m globoko snežno kotanjo«. Pa v nedeljo ni bilo videti, da je to eden najbolj tihih kotičkov. Poleg naše skupine si je ta edinstveni naravni pojav želelo ogledatitudi veliko drugih ljubiteljev gora. Izhodišče je bilo že zjutraj polno avtomobilov.

Preden smo se odpravili proti našemu cilju, smo dobili še navodila vodnikov in preverili, ali res imamo vso zahtevano opremo. Ni se nam mudilo, saj se je nebo zjasnilo, pokazalo se je sonce in napovedoval se je krasen dan.

Prvi, ravninski del poti, smo izkoristili za spoznavanje, klepet, obujanje spominov na osvojeno Mrzlo goro in za pogovor o načrtih za letošnje poletje. Mogoče pa kakšen vrh osvojimo skupaj. Ko smo se začeli vzpenjati, je pogovor malo zamrl. Pazili smo, da kot skupina nismo ovirali hitrejših od nas. Veselo smo pozdravljali planince, ki so se že vračali v dolino. Na začetku snežišča smo iz nahrbtnikov vzeli čelade in derezice ter nadaljevali proti cilju. Ni bilo več daleč. Proti vrhu in ob robu kotanje je bilo veliko planincev, vsi smo si želeli naredit čimveč fotografij. Potem smo se umaknili drugim, se obrnili proti dolini in ob robu snežišča na primernem mestu naredili odmor za malico.

Naš najmlajši pohodnik si je zelo želel smučati od Matkovega škafa do konca snežišča. Pa ni bilo primernih razmer. Preveč kamenja na snegu. Mogoče naslednjič. Povratek v dolino je bil kratek. Vsaj zdelo se mi je tako. Narava okoli nas čudovita, bilo je toplo, ob poti smo našli še cvetoče zlate čeveljce (tudi lepi čeveljc jim pravimo). Raj za fotografe.

Da se nebi prezgodaj vrnili, nas je gostoljubno povabil k sebi domov eden naših pohodnikov. Čakala nas je prava pogostitev. Strnili smo vtise in se zahvalili vodnikom za zelo zanimiv pohod. Verjamem, da bodo v poletnih mesecih poskrbeli še za kakšno nepozabno planinsko doživetje.

Besedilo: Andreja Kern; Fotografije: Andreja Kern