Pred dvema letoma nas je vodnik Brane popeljal na prvi del poti ob Soči od Kugyjevega spomenika do vasi Soča. Tokrat je bilo na vrsti njeno nadaljevanje. Zgodaj zjutraj se nas je zbralo osemnajst pohodnikov, ki smo se z mini avtobusom odpeljali do vasi Soča. Tu smo si oprtali nahrbtnike in se v gosjem redu podali na pot. Ta se je praktično ves čas spuščala tik ob reki Soča. Sem ter tja smo jo prečkali preko visečih mostov in ob tem občudovali globoke kanjone, ki jih je reka izdolbla tekom mnogih let. Fotografi so spet prišli na svoj račun, Borut (pomočnik vodnika Braneta) pa jih (nas) je potrpežljivo čakal. Na polovici poti je bil čas za počitek, ki so ga nekateri izkoristili za kavico, drugi pa za sladkanje s palačinkami. Pot se je v nadaljevanju vila malo po travnikih in malo po gozdu, ob tem pa smo občudovali kanuiste, ki so drveli med brzicami Soče. Kaninsko pogorje je bilo z vsakim korakom bližje in s tem tudi naš cilj poti v vasi Čezsoča. Po zadnjem postanku ob kapelici, kjer smo spraznili vsebino nahrbtnikov, nas je čakalo še par minut hoje do gostišča Vančar. Tu smo si privoščili obilno pojedino, da smo lahko zdržali še dolgo vožnjo do doma.
Hvala vodniku Branetu za organizacijo in vodenje ter njegovemu pomočniku Borutu, da nas s prehitrim tempom ni preveč namučil.
Besedilo: Matjaž Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec