Planinci smo se v soboto, 29. oktobra 2016 zopet odpravili na izlet v neznano. Tokrat sta ga organizirala vodnika Janez Uršič in Janez Pogačar.
Izlet smo pričeli v radovednem pričakovanju in ugibanju kam nas bosta vodnika tokrat odpeljala. Pred nami je bil lep sončen dan tako, da razlogov za dobro voljo ni manjkalo.
Izpred Planinskega doma smo krenili proti Ljubljani in naprej po primorski avtocesti. Le-to smo zapustili na izvozu Logatec ter pot nadaljevali v smeri Idrije. Pot je bila za marsikoga od nas še posebej zanimiva, saj se večina od nas tam zelo poredko pelje. Malo pred Idrijo smo naredili prvi postanek in si ogledali Divje jezero, ki spada med bisere slovenske naravne dediščine. Divje jezero je kraško sifonsko jezero, ki se nahaja približno dva kilometra južno od Idrije. Jezero leži v kamnitem kotlu pod stometrskimi prepadnimi stenami, ki obrobljajo severni rob Črnovrške planote. Divje jezero je tudi kraški izvir, saj priteka voda v jezero iz strmo spuščajočega se rova, ki je bil do sedaj raziskan do globine 160 m. Čeprav je jezerska gladina običajno spokojna, pa lahko po močnem deževju pride do močnih izbruhov vode. Od tod tudi ime Divje jezero. Iz jezera teče najkrajša slovenska površinska reka Jezernica, ki se po 55 m izliva v Idrijco. Organizatorja sta poskrbela tudi za malico tako, da smo se ob prvem postanku tudi malo okrepčali.
Pot smo nadaljevali ob reki Idrijci v smeri Tolmina, naredili krajši postanek za kavo na Mostu na Soči in nato pot nadaljevali ob reki Soči vse do Kobarida, kjer smo se ustavili in ogledali Kobariški muzej. Tamkajšnji vodič nam je izčrpno predstavil dogajanje med 1. svetovno vojno na soški fronti. V Kobaridu smo si žal zaradi pomanjkanja časa le od daleč ogledali še Italijansko kostnico, spomenik italijanskim vojakom, padlim v 1. svetovni vojni. Iz Kobarida smo se naprej odpravili v smeri Bovca, si ob poti ogledali še slap Boka, nato pa v Bovcu naredili postanek za kosilo.
Pot smo nadaljevali v smeri mejnega prehoda Predel, kjer smo ob poti najprej videli utrdbo Kluže in se nato ustavili ob utrdbi Predel. Utrdbo Predel so zaradi grožnje pred novo vojno s Francijo pričeli graditi leta 1808, v naslednjem letu pa je utrdba s posadko doživela krvavi krst, ko jo je napadla Napoleonova vojska. Francozi so utrdbo osvojili in požgali, redke preživele avstrijske vojake pa zajeli. Vojaki, ki so v boju padli, so pokopani v skupni grobnici ob trdnjavi pod cesto. Hrabrim branilcem je avstrijski cesar Ferdinand I. dal leta 1848 postaviti spomenik v obliki piramide, pod katero je kip umirajočega leva, kot simbol, da tudi najbolj hrabri in pogumni, tako kot je lev, lahko podležejo, če je udarec prevelik. Leta 1848 so utrdbo na Predelu ponovno obnovili. Po izgradnji nove utrdbe v Klužah leta 1882 in leta 1900 še topniške utrdbe Fort Hermann na pobočjih Rombona nad Klužami pa je utrdba na Predelu izgubila na pomenu. Med 1. svetovno vojno je bilo v utrdbi na Predelu skladišče in bivališče delavcev.
Čez Predel smo se se nato odpravili v Italijo in nato čez mejni prehod Rateče nazaj v Slovenijo. Ustavili smo se še v Planici, kjer smo si ogledali naš novi nordijski center in mlade skakalce, ki tam pridno trenirajo.
V poznih popoldanskih urah je sledil povratek proti Komendi. Izlet smo v prijetnem vzdušju zaključili z večerjo v Planinskem domu. Na koncu se je Zoran Sodnik iskreno zahvalil vsem prisotnim za udeležbo na izletu, predvsem pa organizatorjema za lep izlet, ki sta ga za nas pripravila.
Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Matjaž Drolec