Aktivni člani ŠPO Komenda smo se 12.8.2016 odpravili po nove plezalne izkušnje v vas Podbela blizu Kobarida. Ker je smo pripravili tabor, smo temu primerno tudi taborili in spali v šotorih na Milanovem tabornem prostoru ob reki Nadiži.
Nekaj najbolj zagnanih plezalcev, se je na tabor odpravila že dan prej, 11.8.2016, in se na poti do tabora ustavili v plezališču Drnulk, nad Dolenjo Trebušo. Zvečer sta se pridružila še dva in tako se je število počasi večalo vse do sobote, ko je tabor dosegel vrhunec s 15 udeleženci. V petek smo se odpravili na manjše plezališče Kegl, ki leži ob vznožju Rombona ter nudi krasen pogled na Bovško kotlino. Razmere so bile idealne za plezanje, mi pa smo pokali po šivih od energije. Ob obilnem sobotnem zajtrku smo se odločili pokukati k našim sosedom Italijanom, da malo za hec malo za res preverimo, če je pri sosedih res vedno vse boljše. Italijansko plezališče se imenuje Ponte San Quirino in se nahaja v Kraju Cividale del Friuli (Čedad) v Furlaniji-Julijski krajini. Od tabora v Podbeli do plezališča smo porabili 35 min vožnje in še nadaljnjih 35minut za iskanje plezališča, saj je le to dobro skrito, tako da še mnogi domačini niso vedeli, da imajo plezališče pred nosom. Ves trud z iskanjem je bil poplačan, ko smo končno nekje sredi travnikov zagledali stezico, ki je vodila k rečni strugi Nadiže ob kateri so se nahajale stene za plezanje. Plezališče sestavljeno iz atraktivnih smeri različnih težavnosti, ki omogočajo, da se vsakdo najde kaj primernega zase, če mu ni do plezanja pa osvežitev v reki. Mi smo preverili vse. Proti večeru smo se že malo utrujeni vrnili v Podbelo, kjer smo se do poznega večera družili ob tabornem ognju in malo nostalgično na palicah nad žerjavico pekli koruzo, hrenovke in twist. V nedeljo zjutraj je bila energija v taboru primerna nedelji-bili smo pravi lenuščki, vendar smo vseeno odšli kam pa drugam kot PLEZAT. Tokrat nas je pot vodila v plezališče Nadiža, ki se, kot lahko sklepamo, nahaja ob Nadiži (naši rdeči niti letošnjega plezalnega tabora). Plezališče nam je postregel z zanimivim razpletom, saj smo kmalu ugotovili, da ocene smeri morda niso najbolj realne in da plezališče ni najbolj primerno za začetnike. Najboljših in najbolj pogumnih plezalcev to seveda ni odvrnilo od plezanja, tisti malo slabši pa smo se ob gledanju vzponov drugih plezalcev prav zabavali in se seveda od njih učili. Nekaj sto metrov stran od plezališča se je nahajala tudi plaža ob Nadiži, zato smo skočili pogledat še tja na ohladitev in ujeti zadnje sončne žarke v dnevu.
V ponedeljek, 15.8.2016, smo nato pospravili naš tabor in se dobre volje, malce utrujeni odpravili proti domu. Besede ob zaključku pa ”Drugo leto ponovimo!”.
Plezajte!
Besedilo: Klara Štupar in Luka Nagode, ŠPO Komenda