V novo sezono je Planinsko društvo Komenda začelo z zimskim tečajem varne hoje v gore. Vreme je bilo niti dobro niti slabo za izvedbo tečaja, bilo je oblačno, vetrovno in sneženo vzdušje, a vendar smo se vseeno odločili izpeljati, saj ne potekajo vse ture in izleti v lepem vremenu in vsak od prisotnih je bil bogatejši za izkušnjo več.
Devet se nas je zbralo, vodniki Robi, Milan ter Andrej in člani več društev. Pot smo v popoldanskih urah pričeli na Kriški planini, kjer je že začel naletavati sneg, kar je bilo bolj ugodno kot v dolini, kjer je padal dež. Sprva smo preverili opremo, manjkajočo razdelili udeležencem tečaja ter rekli nekaj besed pred pričetkom. O tem, kakšne dereze je priporočljivo imeti glede na pohodniške čevlje ter kak cepin uporabiti in poteku samega tečaja.
Sneg je že kar dobro začel padati in čeprav smo vedeli, kam gremo, smo si vseeno namestili dereze, kdor je želel, je uporabil tudi cepin in tekom hoje do koče, koče na planini Koren pod Velikim Zvohom, je vodnik Robi, ki je bil na čelu skupine, že spregovoril prve besede o tehnični opremi in razmerah pozimi. Teren je bil več kot primeren za testiranje opreme. Nekateri so se z derezami srečali prvič, nekateri pa so ponovno potrenirali.
Lepih razgledov na poti ni bilo, a dovolj, da so se videli nekateri bližnji vrhovi. Bilo je idilično zimsko, a shojeno popolnoma nič, saj je v celem dnevu že zapadlo slabih 10 cm novega snega. Ko se je dan prevešal v večer, smo dospeli do koče in se namestili v njej. V koči je bilo hladno, zato smo zakurili medtem pa se preoblekli in namestili. Ker sama koča ni tipa odprte planinske koče in je pod ključem, jo lahko najameš le po dogovoru, smo s seboj prinesli tudi hrano. In ko smo se podprli s hrano in toplim čajem, je Robi začel s teoretičnim delom tečaja. Predstavil nam je razmere v gorah, podelil nekaj lastnih izkušenj ter pokazal in opisal obvezno in priporočljivo opremo v zimskem času. Surovost narave, ki nam ponuja toliko vsega, nas tudi prisili, da s seboj vzamemo več kot smo navajeni v poletnem času. In tudi tokrat je bilo tako. Ker sta Robi in Milan tudi turno smučala z vrhov, je Robi pokazal in demonstriral uporabo lavinskega trojčka. Obvezna oprema za planince, ki gredo zahtevne ture tudi v zimskem času, in je namenjena iskanju zasutega pod plazom.
Večer smo sklenili z nekaj vprašanji in druženjem za mizo. Vzdušje je bilo prijetno kljub temu, da je zunaj bolj začelo snežiti in pihati. A to nas ni motilo in smo se vsi zleknili v spalne vreče ter pospali do jutra. V tem času je čez noč je še bolj začelo naletavati in je zapadlo kar nekaj novega snega.
Zjutraj smo se zbudili v podobnem vremenu kot prejšnji dan, prišel je deseti udeleženec tečaja in po zajtrku je bil čas za praktični del. Ker razmere niso omogočale pristopa na bližnje vrhove, smo s seboj vzeli le cepine, saj novozapadli sneg ni bil primeren za hojo z derezami. Robi je prikazal in opisal hojo s cepinom, nato so pa udeleženci pod okriljem vodnikov povadili različne načine hoje. Zatem je sledilo ustavljanje s cepinom, kjer je bilo prikazanih več možnosti zdrsa in zaustavitve. Za nekatere je bil kar izziv, vendar je z vajo šlo, a tudi sneg ni bil po godu, da bi vaja res prišla do izraza.
Kot rečeno, razmere niso bile najbolj ugodne, a vseeno zelo dober odraz razmer, kaj nas lahko kdaj doleti v gorah pozimi. Zato je priprava na zimsko turo večjega pomena kot v kopnem delu leta. Robi, Milan in Andrej so tekom tečaja ves čas govorili pasteh, neustrezni pripravljenosti in nevarnosti v gorah. Za konec je Robi povedal tudi o plazovnem biltenu, kdaj je pametno iti in kdaj ne. Prikazal je tudi presek plasti snega ter kaj vpliva na proženje plazu.
V ne tako hudem mrazu smo zaključili s praktičnim delom ter se vrnili do koče nazaj. Ker je bila koča čista ob prihodu, smo jo tudi pospravili, da bo pripravljena tudi za druge, nato se vrnili nazaj do Kriške planine. Zaključek smo imeli pri domačiji Pr Ambružarju na Ambrožu pod Krvavcem, kjer smo imeli rezervirano domače kmečko kosilo. Z lepimi vtisi in dobro voljo smo uspešno zaključili zimski tečaj.
Besedilo: Andrej Pavlin; Fotografije: Andrej Pavlin