V soboto, 5. oktobra, smo se podali na Slemenovo špico, eno najlepših jesenskih tur v Julijskih Alpah. Celotna letošnja planinska sezona je bila za nas zaznamovana z lepim vremenom, dobro voljo in številnimi lepimi doživetji – in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Turo je pripravil vodnik Andrej. Ker je nekaj dni pred pohodom zapadel sneg, je že v sredo sam prehodil celotno pot, da bi preveril razmere in se prepričal, da bo tura varna za vse udeležence. Tako smo v soboto lahko brez skrbi uživali v popolnem dnevu.
Zjutraj smo parkirali malo naprej od skakalnic, kjer smo začeli naš krožni pohod. Pot nas je najprej vodila po markirani stezi proti Grlu, sprva po prijetnem gozdnem kolovozu, ki se kasneje spremeni v strmejšo planinsko pot, obdano s smrekami in macesni. Ta del poti je mestoma precej krušljiv, zato smo za varnost nadeli čelade. Višje, ko smo se dvigali, so se pred nami začeli odpirati čudoviti pogledi na dolino Tamar in mogočno severno steno Jalovca, ki je spremljala naš vzpon skoraj ves čas.
Medtem ko smo navdušeno nadaljevali pot proti vrhu, občudovali naravo in klepetali, je Milan opazil tisto, kar smo mi vsi spregledali – mrtvega gamsa, ki je ležal tik ob poti. Sprva smo pomislili, da ga je morda kdo ustrelil, saj je imel rogova otrgana, vendar nam je pozneje nek lovec razložil, da je najverjetneje poginil zaradi bolezni, imenovane plavi jezik. To je nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo insekti in prizadene predvsem prežvekovalce. Pri njej živali zaradi oteklin v ustni votlini ne morejo več jesti ali piti in počasi oslabijo. Verjetno so se gamsa nato lotile lisice, saj so rogove odnesle in je imel večjo odprto rano na stegnu. Žalosten prizor, a hkrati opomin, kako narava sama poskrbi za svoj red in ravnovesje.
Tik pod vrhom smo naleteli še na nekaj ostankov snega od prejšnjega vikenda, ki je v kombinaciji z zlatimi macesni ustvarjal pravo jesensko razglednico. Macesni so bili v svoji najlepši barvi – tisti topli, zlateni odtenki, zaradi katerih Slemenova špica v jesenskem času zažari v vsej svoji lepoti. Izbira poti se je res izkazala za odlično, saj smo uživali v raznolikosti terena in razgledih, ki so z vsakim korakom postajali lepši.
Z vrha Slemenove špice (1911 m) smo občudovali pogled na Jalovec in Rateške Ponce, nato pa smo se spustili proti Črnim vodam. Ta del poti vodi po slikovitem pobočju z razgledi na dolino Tamar. Super je, da smo se odločili za krog v tej smeri in ne obratno, saj je del pri Črnih vodah veliko primernejši za spust, medtem ko je pri Grlu precej bolj zahteven in krušljiv.
Pri Črnih vodah smo naredili krajši postanek, se osvežili pri slapu in nato nadaljevali pot proti Tamarju, kjer je sledila zaslužena pijača in prijeten klepet. Milan nas je povabil še na zaključni piknik pri sebi dom. Tam sta ob dobri hrani in prijetnem druženju za pravo vzdušje poskrbela še Andrej in Tamara, ki sta nam zapela nekaj pesmi iz pevskega zbora, v katerem oba sodelujeta.
Lepa tura, čudovita narava, izvrstna družba – boljši zaključek poletne sezone si težko predstavljamo!
Besedilo: Špela Zalokar; Fotografije: Špela Zalokar, Andrej Pavlin